Med svojimi mediji dnevnika koroški Slovenci nikdar niso imeli. Neke vrste dnevnik pa so dobili 15. maja 2000, ko je Avstrijska radiotelevizija (ORF) uvedla spletni portal za avstrijske narodne skupnosti in ga je tako dobil tudi Slovenski spored ORF na Koroškem.

Toda vedeti je treba naslednje: da je sploh prišlo do uvedbe teh spletnih portalov narodnih skupnosti, za to je treba iskati vzrok v uredništvu Slovenskega sporeda ORF, saj se je tam za to medijsko ponudbo že dolgo časa trudil urednik Andrej Mohar. Njegov cilj je bil poročanje o vseh področjih življenja slovenske narodne skupnosti – od politike prek kulture in gospodarstva do športa –, to pa z izkoriščanjem vseh možnosti spletnega medija. Sam je ta portal imenoval neke vrste dnevnik koroških Slovencev, samo s prednostjo večkratne aktualizacije na dan.

Ni naključje, da dan obletnice sovpada z obletnico podpisa Avstrijske državne pogodbe. Ta datum – 15. maj – si je namreč izbrala Avstrijska radiotelevizija (ORF) pred dvajsetimi leti, da je zagnala spletni portal za avtohtone narodne skupnosti in za druge manjšine, oziroma za teme človekovih pravic na naslovu volksgruppen.orf.at. Slovenske strani imajo medtem svoj naslov, ki se glasi slovenci.orf.at. Prav tako imajo vsi jeziki narodnih skupnosti lastne strani.

Sedanji vodja Slovenskega sporeda ORF Marijan Velik ob spominu na začetke spletne ponudbe ugotavlja, da je bil tedaj trenutek za to inovacijo ugoden.

Za javnopravno Avstrijsko radiotelevizijo so ponudbe v materinščini narodnih skupnosti pomemben sestavni del sporedov, ugotavlja generalni direktor ORF Alexander Wrabetz, ki dodaja, da je spletni portal že 20 let »pomemben prispevek k raznolikosti družbe v Avstriji in h krepitvi identitete narodnih skupnosti«. Za deželno direktorico ORF na Koroškem Karin Bernhard pomeni ta spletna ponudba »krepitve jezikovne in kulturne identitete narodne skupnosti«.

Medtem ko je splet hiter medij, je tudi kot nalašč za poglobljeno informacijo. Na teh straneh najdete razširjene vesti, posebne oddaje hranijo nekaj časa za poznejše poslušanje in gledanje, posebej priljubljen je koledar prireditev.

Franci Rulitz opozarja na posebnost spletne strani, ki ponuja posebno stran tudi v nemškem jeziku. »To je edinstvena priložnost, da informiramo nemško govoreče sodeželane o težnjah, težavah in dosežkih narodne skupnosti. In se posvečamo splošnim manjšinskim temam, ki jih večinski mediji ne zaznavajo ali ne upoštevajo.«

V dveh desetletjih je ponudba doživela precejšnjo preobrazbo, da ujame korak s časom in tehničnim napredkom. Rulitz o posodobitvi: »Junija lani smo preoblikovali strani za boljšo uporabljivost na vedno bolj razširjenih platformah, kot so tablice in pametni telefoni.« Poudarja pa tudi: »Seveda manjšinskega medija ne moremo primerjati z večinskim, a v relaciji smo zelo, zelo uspešni, tudi med ostalimi manjšinskimi stranmi. Samo po sebi je jasno, da manjšinskega medija ne moremo ocenjevati po kvantiteti. Zato nam je pri srcu kvaliteta in prav na tem področju se bomo še naprej vsi trudili, da uporabnikom in uporabnicam nudimo najbolj sveže informacije v kar se da obširni in privlačni obliki.«

Vincenc Gotthardt