Kontaktna leča je bila na začetku pobuda zastopnikov dijakinj in dijakov v času, ko je bilo politično ozračje med večinskim in manjšinskim prebivalstvom na Koroškem vse drugo kot pozitivno. Letos vabi na Kontaktno lečo Koroška dijaška zveza z izjemnimi domačimi glasbenimi skupinami.

Koroška dijaška zveza bo 31. marca ob 18.30, po večletni pavzi, spet obudila prireditev Kontaktna leča. V avli Slovenske gimnazije boste lahko uživali ob čudoviti glasbi Bališa, Efendija ter šolskega benda Ladja.

Kontaktna leča ima zelo dolgo zgodovino, ki sega 40 let nazaj. V šolskem letu 1979/80 se je zastopnikom dijakov porodila zamisel za projekt, ki so ga kot Kontaktna leča uresničili šele leto za tem. V šolskem letu 1980/81 je bil Rudi Vouk zastopnik dijakov in s tem tudi eden glavnih organizatorjev. Pravi, da je bila osnovna ideja Kontaktne leče druženje in spoznavanje slovensko in nemško govoreče mladine. »V prvem letu je poleg Slovenske gimnazije sodelovala še gimnazija BG 1. Ker jih mi nismo poznali, oni pa tudi nas ne, smo hoteli, da se spoznamo in se znebimo predsodkov do drugega«. V času prve Kontaktne leče je bila politična situacija na Koroškem še precej napeta. Ozračje med manjšinskim in večinskim prebivalstvom je bilo vse drugo kot pozitivno. Prihajalo je do protislovenskih demonstracij, kjer so hujskali tudi proti Slovenski gimnaziji: »Slowenisches Gymnasium, das große Gift!«. Te shode so vodili predvsem starejši, ki niso bili pripravljeni na dialog. Zato so mladi, ki so hoteli kaj spremeniti, začeli s pripravami za Kontaktno lečo brez pomoči odraslih. »Če bi vključili ravnatelje v organizacijo, izvedba projekta sploh ne bi bila mogoča, takratni ravnatelj BG 1 Valentin Einspieler je bil šef Abwehrkämpferbunda. Dolga leta so prireditev organizirali zastopniki dijakov, če bi bila že tedaj glavna Koroška dijaška zveza, se bi vsi takoj razburjali, da je projekt političen in Kontaktne leče gotovo ne bi bilo. Zato smo vedno gledali na to, da ni prepolitično, ker jih nismo hoteli obremeniti. Za tiste čase je bil to že izredno velik korak, da so bili sploh pripravljeni priti v Slovensko gimnazijo, v to strupeno poslopje. To je že nekaj pomenilo. Seveda so bile prireditve deloma tudi politične. Mi kot organizatorji pa ne«.

V drugem letu so se odločili, da bodo dogodek razširili in povabili k sodelovanju vse celovške šole. Tega povabila so se najbolj zavzeto odzvali dijaki gimnazije BORG. Zanimanje med mladimi je z leti močno raslo in tako je tudi ponudba postala večja in bolj pestra. »Zanimanje je bilo res izredno veliko. Verjetno tudi zato, ker je bilo to nekaj čisto novega, takih ponudb prej sploh ni bilo. Mislim, da je Kontaktna leča imela tako dober odmev tudi, ker so organizatorji delovali zelo spretno. Mi kot koroški Slovenci smo imeli mnogo stikov z umetniki, dijaki in dijakinje iz drugih šol pa so bili dosti bolj spretni pri organizaciji. Deloma smo ponudili delavnice, ki so potekale paralelno, a so bile vseeno vse dobro obiskane. Predvsem naša kulturna ponudba je bila zelo ambiciozna. Imeli smo vse, od razstav, branj, delavnic, koncertov in še več«.

Po dolgi pavzi zaradi korone bo letos spet potekala Kontaktna leča. Ela Grilc, predsednica Koroške dijaške zveze, pravi, da so letos želeli ponuditi izključno glasbeni program. »Zdi se nam, da se hočejo mladi po koroni srečati v sproščenem ozračju ob petju in glasbi naših zvezd«.

Nov šolski bend Ladja
Organizacijskemu timu je uspelo sestaviti zelo pester program. Večer bo odprl na novo ustanovljen šolski bend Ladja, ki ga sestavljajo Luka Lampichler, Jona Sadjak, Amina Blekić, Jure Pavlič, Dunja Gregorič, Lara Wakounig, Lara Wulz in Dana Sadnikar. Z raznimi rock pesmimi in nekaterimi bolj umirjenimi skladbami bodo gotovo poskrbeli za dobro ozračje v avli Slovenske gimnazije. Organizatorjem je še posebej v ponos, da bosta v nadaljevanju večer s svojim nastopom obogatili glasbena zvezda Nikolaj Efendi in skupina Bališ.

Kontaktna leča,
31. marca, ob 18.30 v avli Slovenske gimnazije v Celovcu. Za vstopnice se lahko javite na Instagramu Koroške dijaške zveze @kdz_celovec ali po telefonu:+43 660 6554255 ali +43 600 3893432. Predprodaja za študent/ke 15 evrov, za odrasle 20 evrov.

Nikolaj Efendi se bo predstavil s svojim novim albumom »dovolj«. »S pripravami za album sem začel v pandemiji, ampak zelo rezervirano, ker sem ravno šele izdal album Vulgo. Imel sem načrtovano celo turnejo, ki mi jo je pa korona uničila. V tem času se mi je spremenila cela morala, ker je bil to zelo temen čas za vse umetnike. Vseeno sem se odločil, da bom začel pisati pesmi«. Ne da bi vedel, kdaj bo spet lahko nastopal, je začel pisati pesmi, ki obravnavajo zelo osebne in emocionalne teme. »Sprva sem mislil, da bo to čisto temen album. Zdaj se mi pa zdi, da je zelo optimističen. Pomembno mi je, da ne izgubimo poguma v temnih časih. V moji starosti je toliko ljudi, ki trpijo zaradi depresij ali imajo druge težave v življenju. Zato sem videl to kot svojo nalogo, da napišem nekaj pozitivnega, da nekoga primem za roko in mu nekako pomagam. Predvsem kot oče nočem podpirati svojih temnih misli, temveč se hočem ukvarjati z optimizmom in lepimi stvarmi«. Tokratni proces nastajanja albuma je bil za Nikolaja Efendija čisto nova izkušnja. Prej je vedno ustvarjal skupaj s svojim bendom, ker pa to v času pandemije ni bilo mogoče, je album »dovolj« nastajal dokaj drugače od prejšnjih produkcij. Namesto da bi bili skupaj v studiu, je glasbenik ustvarjal v svoji spalnici, s slušalkami na glavi, medtem ko je njegov dojenček spal. Zato se tudi glasbeni stil močno razlikuje od prejšnjih albumov. Vseeno pa albuma ni naredil popolnoma sam. Po tem ko je opravil svoje delo, je povabil Lana Stickerja, ki je, kot pravi Nikolaj, »močno obarval pesmi s svojim stilom«. Posebnost albuma je, da je v primerjavi s prejšnjimi, v celoti posnet v slovenščini. Po rojstvu svojega sina se je Nikolaj veliko ukvarjal z vprašanjem, kaj mu pomeni materinščina in kako jo lahko, v tako nemškem okolju, posreduje sinu. Ta tema je bila tudi izhodišče za nekaj novih skladb. »Če živiš na Dunaju, moraš biti res aktiven, da lahko sploh govoriš slovensko. S sinom govorim samo v materinščini in opažam, da se moram tudi jaz še učiti, da lahko jezik res živi. Zato je bilo zame tudi pomembno, da naredim en album, ki je v slovenščini. Ta album ni samo za mojega sina, temveč za našo celo manjšino. Zdi se mi izredno pomembo, da se jezik lahko razvija naprej tudi v umetnosti«.
Nikolaj, ki je svojih gimnazijskih letih tudi sam organiziral Kontaktno lečo, se zaradi tega toliko bolj veseli nastopa. »Res sem počaščen, da lahko igram na Kontaktni leči. V mojem šolskem času je bil to vedno poseben dogodek. Če se spomnim časa, ko sem živel na Koroškem, so bile take prireditve res pomembne, ker si lahko videl in slišal kaj novega. Zato se zelo veselim, da lahko mladim predstavim svojo glasbo«.

Bališ
Koroška dijaška zveza je zelo ponosna, da je za višek večera lahko pridobila domačo zasedbo Bališ, ki je med koroškimi Slovenci prava kult skupina in bo gotovo poskrbela za pravo ozračje. Ela Grilc vidi kot nalogo Koroške dijaške zveze, da bogato tradicijo Kontaktne leče ohrani in posreduje naprej. »Med korono na žalost ni bilo mogoče, da bi izvedli Kontaktno lečo, zdaj smo pa seveda zelo veseli, da lahko nadaljujemo s to tradicijo. Čeprav se je od časa bivše »Einspielerjeve gimnazije« mnogo spremenilo, je tudi še danes treba veliko narediti za dobro ozračje na Koroškem. S takimi prireditvami se borimo proti fašizmu in diskriminaciji. Skupaj želimo graditi prostore, v katerih je manjšinski jezik čisto enakovreden. To nam bo z našim programom gotovo uspelo, saj kaj pa bolj združuje ljudi kot pa glasba«.

Čeprav je letošnji program popolnoma posvečen glasbi, bi v naslednjih letih spet radi razširili ponudbo. »Kontaktna leča bistveno sooblikuje kulturno delovanje manjšine – in to od zdaj naprej, upamo, spet vsako leto. Naslednjič se bomo spet posvetili tudi drugim kulturnim ponudbam, kot na primer diskusijam in branjem, seveda pa bo glasba ostala stalna točka«. Prav tako organizatorji želijo obuditi osnovno idejo Kontaktne leče – združevanje mladine. »Kot že pove samo ime, brez stikov ne gre. Treba se je truditi, da naš jezik in kultura preživita«.

Organizacija takega projekta je, kot pravi Ela Grilc, zelo naporna, a po drugi strani se trdo delo naposled splača. »Seveda nas je ta organizacija spravila na naše meje. Ampak – in to naj bo poziv – pridite vsi, kajti če bo dvorana polna, bomo vedeli, da se je ves trud splačal«.

Brina Kušej