Nagrade XX. nagradnega natečaja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu so šle tudi na Koroško. Na področju »Slovencev v zamejstvu« je drugo nagrado prejela Tereza Mistelbauer iz Št. Primoža. Tema njenega masterskega dela je Timsko poučevanje v dvojezičnem manjšinskem šolstvu. Študirala je na Visoki pedagoški šoli Viktorja Frankla v Celovcu, njena mentorica je bila Sabine Buchwald.

Tereza Mistelbauer je izvedla anketo z 90-imi ljudmi, povprašala je dvojezične in timske učiteljice in učitelje, kako se počutijo. Če je vsaj en otrok prijavljen k dvojezičnemu pouku, ima razred dvojezično učiteljico oz. dvojezičnega učitelja. Če pa niso vsi prijavljeni k dvojezičnemu pouku, ima razred poleg razrednega učitelja še timskega učitelja oz. učiteljico. Tereza Mistelbauer že dve leti in pol poučuje na ljudski šoli Goriče pri Vernberku. V svojem razredu ima 17 otrok, ki so vsi prijavljeni k slovenščini. V drugem razredu je na primer 15 otrok, od teh je devet prijavljenih k slovenščini, šest pa ne. Pouk mora biti petdeset odstotkov v slovenščini, petdeset odstotkov v nemščini. Ko razredna učiteljica dela z dvojezičnimi otroki, timski učitelj tisti čas dela z enojezičnimi. V obsežni anketi, kjer je dosegla kar 35 odstotkov timskih učiteljev na dvojezičnem območju in eno četrtino dvojezičnih učiteljev, je ugotovila, »da so dvojezični učitelji in učiteljice manj zadovoljni kot timske učiteljice in učitelji glede celotnega sistema.« Bilo je tudi veliko dobrih odzivov, ko so rekli, da imajo zelo dober odnos. V obrazložitvi za nagrado so med drugim zapisali: »Omenjena vprašanja timskega poučevanja na dvojezičnih ljudskih šolah na Koroškem v raziskavah doslej niso bila obravnavana, zato predstavlja naloga tudi izhodišče za nadaljnjo razpravo o timskem poučevanju na dvojezičnih ljudskih šolah Koroškem in morebitnih predlogih za izboljšanje tega načina skupnega poučevanja.« Da pošlje nalogo na natečaj, jo je spodbudila mentorica Sabine Buchwald, »ki je bila super mentorica,« pripoveduje Tereza. Najprej je oklevala, a nato je le poslala. Nagrade se je zelo razveselila.

Zakaj se je Tereza odločila za poklic učiteljice? »Pri nas doma so vsi učitelji, mama, ati, sestra, brat, mlajši brat. Edino ena sestra je našla drugo pot. Babica in dedek z Dunaja sta bila oba učitelja, okoli nas je veliko učiteljev. V ljudski šoli sem imela tako dobri učiteljici, da je bilo že takrat, ko smo v 4. razredu ljudske šole smo govorili o tem, kaj bi radi postali, jasno, da bi rada postala ljudskošolska učiteljica.« Že od nekdaj je rada delala z otroki. »Imam veliko malih bratrancev in sestričen, tudi v zboru sem vedno imela kontakt z otroki. Delo v šoli mi zelo ugaja.« Poleg tega pa je Tereza Mistelbauer zelo aktivna v društvu SPD Danica v Št. Primožu in v domači fari. »Ko sem bila stara tri leta, sem začela peti pri otroškem zboru. Ker je mama že tedaj vodila otroški zbor, nas je vzela s seboj. Potem sem pela v mladinskem zboru, kmalu nato v mešanem zboru. Zdaj skupaj z Eleno Rutar in Alino Stern vodimo Zvezdice Danice, najmlajšo skupino, v kateri so otroci od treh do osmih let.« Je tudi v odboru Danice, v kulturnem domu se počuti kot doma. »Vedno smo že veliko delali, sploh ko smo pregrajevali kulturni dom, sem bila vsak dan tam. Društvo in kulturni dom sta moja druga domovina. Med tednom sem bila več v domu kot doma, sploh če smo imeli kakšne seminarske vaje.« Vsa družina je zelo povezana s kulturo in s faro. »Najprej sem ministrirala do 17. leta, potem sem šla v cerkveni zbor, kjer rada pojem.« Občuti se, da Tereza Mistelbauer vse, kar dela, dela z veseljem. Iskrene čestitke za nagrado!

M. Rihter