Na pobudo župnika Poldeja Zundra so pred skoraj 40-imi leti v Železni Kapli ustanovili ženski krožek. »S tem smo dobile žene prostor, kjer se srečujemo, poglabljamo svojo vero in se aktivno vključujemo v farno življenje,« je povedala Breda Županc, ki je od začetka do letošnjega maja vodila ženski krožek.

Seznam, kaj vse delajo skozi celotno leto, je zelo dolg. V prvi vrsti so pomembna redna srečanja krožka, kjer se krepijo med seboj, načrtujejo za naprej, pogledajo, kaj vse so že naredile. Na srečanjih je veliko prisrčnega smeha in dobre volje. V župniji med drugim organizirajo farno kavo. Tradicija je, da se za pusta srečata in poveselita skupaj slovenski ženski krožek in nemški ženski krožek. Za družinski postni dan pobirajo prispevke po domovih, sodelujejo tudi v akciji svetovni molitveni dan žena. Vsako leto pripravijo bazar, darove pa namenijo pomoči potrebnim. Oblikujejo sv. maše, posebej v postu in adventu. Lepa tradicija je tudi romanje za 1. maj, obiskale so že mnogo romarskih krajev, vsi so povabljeni zraven. Anica Fugger, ki se je spominjajo z veliko hvaležnostjo, jih je mnogo naučila, tudi krašenja sveč. Poročne in krstne sveče, ki jih okrasijo, župnik podari pri obredih. Za mlade iz fare pripravljajo počitniške dneve na Rebrci. Organizirajo zanimiva predavanja in se jih rade udeležijo, prav tako pa ne pozabijo na okrogle obletnice članic ženskega krožka. Skrbijo za čiščenje in pospravljanje cerkve, aktivne so v pevskem zboru in v župnijskem svetu.

Pomembno jim je, da se tudi izobraževanje, udeležile so se tečaja Socialne akademije v Tinjah. Vse skupaj pa se je pravzaprav pričelo z igro, za pusta so igrale igro Čašica kave, to je bil povod za začetek delovanja.

Christine Orasche je nova voditeljica ženskega krožka. Ob prevzemu novega poslanstva je povedala: »Veseli me, da ste prišli, da skupno molimo in zapojemo pred našim Kežarjevim križem, ki smo ga lani obnovili in blagoslovili. Hočemo prositi za zdravje, srečo, mir v svetu in izprositi božji blagoslov. Rada bi rekla hvala vam, drage žene, da ste me sprejele v krožek. Zaupale ste mi, da ga vodim. Potrudila se bom, mislim pa, da gre samo s skupno močjo in z ljubeznijo. Naj bi najprej med nami vladalo veselje, medsebojno spoštovanje, razumevanje in dobra volja. Hvala pa v prvi vrsti Bredici. Nad 40 let si skrbela, povezovala in z ljubeznijo vodila krožek. Ponosne smo na te in te imamo rade. Ostani zdrava med nami in mi prosim pomagaj še naprej. Ti si nam zgled, saj si že tedaj spoznala, da velika odgovornost leži prav pri nas ženah. Želim si, da se z veseljem srečujemo, z našim župnikom versko poglobimo svojo vero in aktivno pomagamo naši farni skupnosti.«

Dolgoletna članica in dobra duša ženskega krožka Marija Ošina vodi kroniko, kjer je zgledno zapisano in s fotografijami opremljeno dolgoletno pestro delovanje. V arhivu se najde tudi kar nekaj člankov iz Nedelje. Med drugim preberemo novembra 1984: »Gospod kaplan Pep Marketz nam je predaval in predvajal diapozitive o Ekvadorju, kjer je bil eno leto misijonar. Bilo je zelo zanimivo.«

Gabrijela Novak je pisala o izletu v Marijino Celje: »V Marijinem Celju smo si pred bogoslužjem ogledale notranjost romarske cerkve in tudi dragoceno zakladnico. Nato pa smo skupno oblikovale sv. mašo, ki smo jo posvetile našim družinam.« Nato so si ogledale Gradec, kjer sta jih pričakala Ludvik Karničar in Franci Pasterk. Karla Haderlap je razmišljala o sreči: »Bile smo na sestanku ženskega krožka. Pogovarjale smo se o raznih problemih, predvsem pa o tem, kakšna naj bi bila žena, da bo srečna.«

Pastoralni vikar v Železni Kapli Ephraim Osinakachukwu Nwaohiri je na junijskem srečanju razmišljal o odpuščanju in zaključil z molitvijo: »Gospod, daj nam srce resničnega odpuščanja.« Tako so žene v Kapli oznanjevalke vere, ki so z veseljem in skupnim delom skozi vse leto povezane med seboj, v veselje in zadovoljstvo farank in faranov, pa tudi same pri skupnih srečanjih, v pogovoru in molitvi odkrivajo v sebi vrednote, da s smislom napolnijo svoj vsakdan in sledijo ljubezni.

Mateja Rihter