Odprtje 25. Kulturnega tedna v Velikovcu

»Mimo odprtega srečanja ni poti in včasih je treba jasno pokazati, kdo smo, da smo tu in kakšne so naše želje, misli, predstave in navsezadnje tudi naše pravice.« – Tudi to je poudaril v svojem govoru predsednik Prosvetnega društva Lipa v Velikovcu Martin Kuchling. Spregovoril je na odprtju 25. Kulturnega tedna v Velikovcu, v ponedeljek, 24. junija v Neue Burg.

Opozoril je na gesli Kulturnega tedna, ki sta dialog in kultura. »To srečanje danes je prikaz pripravljenosti za to, da pokažemo, kdo smo in pogledamo, kdo je drugi. Da iz delovanja drug poleg drugega nastane neko dogajanje, nekaj, kar nas povezuje, nekaj, kar spleta niti naprej in se na drugem mestu ob drugem času lahko razvija dalje.« Za to, da so se ljudje v okraju Velikovec lahko srečevali s slovensko narodno skupnostjo, za to so vztrajno skrbeli kulturni delavci in delavke v Prosvetnem društvu Lipa. In časi so bili različni. Slovenska narodna skupnost ni bila vedno zaželena, vendar je kulturni dialog pokazal, kaj zmore v teku let. Obe narodni skupnosti sta se srečali v gradu Neue Burg, ki je bil včasih za eno zaprt, že drugič. Prvič je bil kulturni teden že leta 2002. Martin Kuchling je poudaril: »Stopili smo drug drugemu bliže, mu ponudili roko in pripravljeni smo bili sprejeti njegovo drugačnost.«

Stopili smo drug drugemu bliže, mu ponudili roko in pripravljeni smo bili sprejeti njegovo drugačnost.

Martin Kuchling

Župan Valentin Blaschitz se je Biroju za narodno skupnost zahvalil za to posebno priložnost srečanja kulturnih ustvarjalcev obeh narodnih skupnosti na Kulturnem tednu v Velikovcu. To srečanje pospešuje in krepi sožitje obeh narodnih skupnosti, odpravlja predsodke, omogoča pogled čez lastne meje in prikazuje združujoče. »Odgovorna politika mora storiti vse, da bo zasula še obstoječe jarke in predsodke.«

Na odprtju Kulturnega tedna je spregovorila tudi Zalka Kuchling, ki je govorila tudi že leta 2002 na Kulturnem tednu koroških Slovencev v Velikovcu. Takrat je spregovorila kot predsednica Prosvetnega društva Lipa, tokrat pa kot predstavnica obeh osrednjih kulturnih organizacij Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze. V svojem govoru je pogled usmerila tudi na slovensko narodno skupnost, še posebej pa na Slovence okraja Velikovec. »Vabljeni smo, da s svojim bogatim in predanim delovanjem stopimo do naroda soseda, ki – tako se zavedam – marsikdaj premalo ve za nas. Pozvani smo k dialogu na kraju samem, kjer živimo. V trenutku, ko opuščamo posredovalno delo do soseda, ki se ne zaveda slovenskega kulturnega bogastva na lastnih domačih tleh, se podamo v zožitev in to vodi prej ko slej v zagrenitev. Hudo je, če se temu smrtonosnemu nagonu predajamo posamezne družine, kajti tako utihnejo ali so utihnile cele vasi. Na ravni javnega kulturnega delovanja pa bi bila taka zožitev velika napaka.« V nemškem govoru je Zalka Kuchling opozorila na nekatere meje, ki v glavah ljudi še niso odpravljene. Opozorila je na bogoslužje šele pred kratkim v okraju Velikovec, kjer slovenski jezik ni bil zaželen, spraševala se je, kje je v občini Velikovec slovenski jezik viden in slišen? Na konec svojega govora je postavila izjave mladih, ki si želijo še boljšega sožitja: »Pravzaprav sem doma v dveh svetovih.« in »Četudi živimo v dveh svetovih, smo vsi eno.«

Vabljeni smo, da s svojim bogatim in predanim delovanjem stopimo do naroda soseda, ki – tako se zavedam – marsikdaj premalo ve za nas. Pozvani smo k dialogu na kraju samem, kjer živimo.

Zalka Kuchling

Koroški deželni glavar Peter Kaiser je svojem nagovoru izpostavil pomembnost Kulturnega tedna. Zanj je ta teden »odpravljal predsodke, na novo odkrival skupnosti in krepil vrednost dveh jezikov v deželi.« Samokritično je tudi poudaril, da je deželna politika občinam lahko samo zgled, kakšna je pot sožitja obeh narodnih skupnosti. »S strani dežele lahko to pot na občinski ravni samo podpiramo, da pride v zavest«.

Odprtje Kulturnega tedna sta letos že 25-ič povezovala Danica Thaler-Urschitz in Hans Mosser. Napovedala sta učenke in učenca Glasbene šole (Ana-Marija Krušic, Olga Krušic, Anja Kerbitz in Vukašin Mišković), Mestno godbo Velikovec, Mešani zbor Velikovec, Okrajni mladinski zbor Velikovec, Otroško in mladinsko skupino Lipov cvet, Vokalno skupino Lipa in Mladinski zbor »ICS Zmaj«. vg

Častna listina za Pavla Apovnika

Pavel Apovnik, ki je bil prvi vodja Biroja za narodno skupnost, je prejel častno listino v obeh deželnih jezikih za svoje zasluge »za Deželo Koroško, za slovensko narodno skupnost in sploh za zbliževanje obeh narodnih skupnosti«. Deželni glavar Peter Kaiser: »Pavel Apovnik je na področju sožitja na Koroškem postavil nepremakljive mejnike. «

Nagovoriti ljudi, ki morda drugače ne hodijo na slovenske prireditve

Martin Kuchling sodeluje pri letošnjem Kulturnem tednu v Velikovcu v treh vlogah: kot predsednik Prosvetnega društva Lipa, kot sodelavec KKZ in kot literat. Prosvetno društvo Lipa je na tem območju edino slovensko društvo na severni strani Drave. Z Martinom Kuchlingom smo se pogovarjali o programu in namenu Kulturnega tedna, o razvoju PD Lipa in o novih projektih.

Biro za slovensko narodno skupnost Dežele Koroške skupaj z obema osrednjima kulturnima organizacijama Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo organizira Kulturni teden. Soprireditelja sta letos Prosvetno društvo Lipa v Velikovcu in Mestna občina Velikovec. Kakšen je glavni namen Kulturnega tedna in kako se letos to uresničuje?

Martin Kuchling: Glavni namen je že geslo Kultura&dialog. S pomočjo kulture se tudi dialog poživi, tam, kjer morda dialoga ni ali pa ga je premalo. Namen tedna je seveda srečanje obeh narodnih skupnosti, v prvi vrsti pa to, da Slovenci pokažemo, kdo smo, kaj delamo, kje smo in da vstopimo v odprt dialog s sosedom. Mislim, da je za ta teden v Velikovcu pripravljen ambiciozen spored. Dobro se mi zdi, da program poteka na različnih ravneh, da sta vključena tudi gimnazija, dom za ostarele, da je v programu kulturno-zgodovinski pohod. Kulturni teden je možnost, da kulturne ustanove v Velikovcu bolj zaznajo delo in delovanje Prosvetnega društva Lipa. Za Krščansko kulturno zvezo je Kulturni teden ena od rednih centralnih prireditev. Gre res za dialog, skupaj s Slovensko prosvetno zvezo in Deželo Koroško, z Birojem za slovensko narodno skupnost, pripravljamo skupni spored, si izmenjavamo ideje in nam na ta način uspeva nagovoriti širšo publiko.

Kulturni teden spremljate letos prvič kot predsednik PD Lipa, kontinuirano pa ste z njim povezani kot sodelavec KKZ. Kaj bi lahko dejali o razvoju Kulturnega tedna skozi čas? Zakaj se je ime iz Kulturnega tedna koroških Slovencev spremenilo v samo Kulturni teden?

Martin Kuchling: To zadnje vprašanje smo tudi mi iz osrednjih organizacij že tematizirali. Mislim, da je bil takrat deželni glavar Dörfler, ki je želel s spremembo imena v Kulturni teden doseči, da se tudi nemško govoreči počutijo bolj nagovorjene. in da ne mislijo, da je to nekaj, kar je »samo za Slovence«. Tako so takrat to argumentirali. Razvoj je bil takšen, da je bila na začetku zamisel Pavla Apovnika, ki je takrat vodil Biro za slovensko narodno skupnost. Ideja je bila, da gremo s slovensko kulturo v tiste okraje, tiste prostore, kjer Slovencev ni ali pa jih ni več veliko, recimo v Špitalu ali v Trgu. V takšnih mestih smo najprej pokazali kulturno delovanje narodne skupnosti. V glavnem so bila to okrajna glavna mesta. Šele potem smo šli tudi v druga mesta, kjer tudi še delujejo Slovenci. V zadnjih letih so bili Kulturni tedni v (jezikovno) obrobnih občinah, recimo Suha, Borovlje, kjer Slovenci še so, je pa vseeno malo drugače kot na primer v Pliberku ali v Selah. Letos je bilo izbrano mesto Velikovec, ker je naslednje leto obletnica plebiscita in Velikovec je takrat imel ključno vlogo, v bojih prej in potem tudi v plebiscitu, zato je bil zavestno izbran za zadnjo lokacijo v tem krogu. Naslednje leto naj bi bilo kulturno leto, decentralno, v raznih krajih, in ne samo v enem tednu, ampak čez leto. Takšna je zaenkrat zamisel.

Pripravili ste pester program. Nekaj dogodkov je že bilo, nekaj pa jih je še pred vami. Kam lahko še povabite bralke in bralce Nedelje?

Martin Kuchling: V četrtek bo ob 19.30 prireditev v kulturni dvorani PD Lipa, kjer bo med drugim predstavitev rezultatov delavnice, ki je bila na Alpsko-jadranski gimnaziji v Velikovcu, in sicer o zbiranju in dokumentiranju ledinskih in hišnih imen. Peter Jordan bo imel na tem srečanju krajše predavanje, da bo razložil tudi znanstveni pomen teh imen in v kakšni obliki se lahko tudi danes še naprej uporabljajo in razvijajo. Martina Piko-Rustia bo spregovorila o lokalnih imenih v nacionalnem seznamu nesnovne kulturne dediščine in Vinko Wieser bo predstavil portal FLU-LED, kjer naj bi se pokazalo, kakšne so možnosti za zbiranje teh imen v digitalni obliki. Ta portal naj bi živel od tega, da ga ljudje obiskujejo in morda se vnesejo ali pošljejo kakšna imena, tako da bi bil to res tudi v tem smislu dialog. V petek bo ob 20. uri v Stepu koncert skupine Bališ. V soboto vabimo na kulturno-zgodovinski pohod po Velikovcu, ki ga bo vodil Zdravko Haderlap. V nedeljo želimo zaključiti teden z dvojezičnim ekumenskim bogoslužjem v mestni cerkvi v Velikovcu. Bogoslužje bosta oblikovala dekan Zoltán Papp in evangeličanski župnik Igor Vukan. To bo dvojni dialog: med slovensko in nemško govorečimi ter med katoliško in evangeličansko Cerkvijo. Po bogoslužju bo orgelski koncert Veronike Karner.

Zgodovina društva PD Lipa je zelo razgibana. To, da imate sedaj s svojimi prireditvami vstop v Neue Burg, je bilo pred desetletji nepredstavljivo.

Martin Kuchling: Konec 80-ih let smo imeli dvojezično iniciativo »Slowenen in die Burg«, ki so jo podprli tudi deloma nemško govoreči. Moški zbor Vres s Prevalj je kot prvi slovenski zbor nastopil v Neue Burg, na prireditvi v organizaciji Lipe. Sedaj je sodelovanje z občino zelo korektno in tudi župan hodi na naše prireditve. Imamo dober odnos. Naše društvo je bilo ustanovljeno leta 1906, zelo močno je delovalo pred prvo svetovno vojno, kakor to poznamo tudi iz drugih krajev, da se je organizirala dejavnost pri Slovencih in so tudi bolj zavestno razumeli pomen te organiziranosti. Do prve svetovne vojne so bila precej živa razna društva v raznih krajih, recimo tudi pri nas na Želinjah, v Važenberku, v Grebinju, na Djekšah, res močna slovenska društva. V časopisu Mir so večkrat opisovali Trdnjavo, društvo na Djekšah. Že s prvo svetovno vojno je bil močen upad, po plebiscitu se ta sled o delovanju porazgubi do druge svetovne vojne, kjer so bila društva prepovedana. S tem je bilo to delovanje totalno zatrto. V Velikovcu je trajalo do leta 1974, da se je društvo obnovilo. Našli so se ljudje, ki so imeli pravo zamisel in pogum, da so Prosvetno društvo Lipa kot stično točko za vse štiri občine Velikovec, Grebinj, Ruda in Djekše spet poživili. Društvo na začetku ni imelo svojega sedeža, oziroma smo imeli večino prireditev pri šolskih sestrah v Št. Rupertu, ki so društveno delovanje vedno močno podpirale. Tam, kjer sedaj stoji trgovina, je bila dvorana in se dobro spominjam naših nastopov z gledališko skupino in z vokalno skupino. Ko se je Posojilnica v Velikovcu preselila na Novi trg, smo dobili svoje društvene prostore, tam, kjer so še danes. To je za nas zelo pomembno, da imamo svojo lokacijo, svoje središče z ustrezno infrastrukturo, kjer lahko od vaj do prireditev izpeljemo vse.

Velikovško društvo je te prostore tudi odkupilo. Z vedno novimi kreativnimi idejami, delavnicami in koncerti poskušate zbrati sredstva za poplačilo stroškov, ki so nastali z nakupom. Kakšno je trenutno stanje?

Martin Kuchling: Moram reči, da smo pri tem na zelo dobri poti. Seveda tudi s pomočjo Krščanske kulturne zveze, ki je posredovala s stikom pri Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je v treh letih vplačalo del vsote za nakup teh prostorov. In tudi KKZ sama nas je iz svojega proračuna podprla pri tem. Seveda pa smo imeli in imamo tudi svoje iniciative: razne koncerte, prodajamo gradbene kamne in torbice, ki so nastale v delavnicah. Potem lahko bolj sproščeno deluješ, ker nimaš tega kamna za hrbtom.

Vokalna skupina Lipa in otroška in mladinska skupina Lipov cvet sta prej ko slej temelja društva. Kako vam uspe vedno znova k sodelovanju pritegniti mlade?

Martin Kuchling: To je že izziv, da sploh najdemo ljudi, ki se aktivno vključijo. Prireditve so lepo obiskane, nekaj drugega pa je, da tudi aktivno sodeluješ in si tudi vezan. Ljudje se nočejo vezati. V današnjem času je osebna svoboda pomembna, da lahko švigneš sem in tja. Za to delovanje res težko nagovoriš ljudi. Imamo srečo, da Lipov cvet kot skupina obstaja že 21 let in so potem otroci prerasli že v mladince in nekateri pa zdaj tudi že pojejo v vokalni skupini. Če gre tako naprej, se nam ni treba dosti bati. Skušamo tudi nagovarjati mlajše otroke, da gre skupina naprej in da se ne pretrga. To je že pomembno. Če moraš znova začeti, je potem seveda vse težje.

Za jesen že pripravljate nekaj novega, in sicer snemate prvo zgoščenko.

Martin Kuchling: Ja, pripravljamo zgoščenko obeh naših pevskih skupin. Z Vokalno skupino smo že posneli pesmi, Lipov cvet bo to še naredil. Mislim, da bo to lep dokument našega delovanja in da bo za vse, ki smo sodelovali, lep občutek. In predvsem si želimo, da bi tudi poslušalke in poslušalci to radi poslušali, kupili in tudi na takšen način delali reklamo za nas. Predstavitev bo predvidoma na začetku oktobra.