1. maja je spet odprl svoja vrata Muzej Wernerja Berga v Pliberku. Letošnja posebna razstava je posvečena koroškim Slovenkam in Slovencem. 45 razstavljenih slik fotografa Karlheinza Fessla prikazuje koroške Slovenke in koroške Slovence doma in stopijo v dialog z več ko 350 slikami Wernerja Berga. »doma/daheim – Na poti h koroškim Slovencem« kaže pogled na koroške Slovence od leta 1930 do sedanjosti. Umetniški pogled Karlheinza Fessla ter Wernerja Berga lahko gani in vzbuja emocije in zanimanje za življenje in okolico koroških Slovenk in Slovencev. Razstava se začenja že na Glavnem trgu Pliberka. Velikoformatne slike v mestu so enkratne in vabijo na obisk muzeja.

Kurator Harald Scheicher je izbral spet edinstvene slike deda Wernerja Berga. Že od mladih let si je ogledoval in se ukvarjal s slikami znanega prednika. »Zame je posebnost, da smem slike deda pokazati vedno v novih dialogih in z novimi aspekti. Letošnja razstava je res edinstvena, ker pride v ospredje ne le človek, temveč tudi slovensko govorečo območje. To zelo dobro harmonira z deli fotografa Fessla,« poudarja Harald Scheicher in namiguje na multidimenzionalno razstavo, v kateri so na ogled tudi videoposnetki posameznih protagonistov.

S tako imenovano kodo QR se lahko kar ob sliki povežete s spletno povezavo in vidite in slišite prikazano oseboa. Če več ljudi istočasno na razstavi gleda ta videoposnetek, nastane tako imenovana »preproga jezikov«, ki daje razstavi še posebnost več. Odgovorni v pliberškem muzeju upajo, da bo raznolikost multimedijske razstave tudi dobro sprejeta. In to je res, poudarjajo obiskovalci od blizu in daleč. »Razstava je zanimiva in edinstvena. Izbrane slike Wernerja Berga zelo dobro harmonirajo s fotografijami Karlheinza Fessla.« Bergove slike so včasih zelo melanholične, prijazni obrazi na fotografijah prinesejo lahkoto v razstavo. Tako da je nastal zanimiv dialog črno-belih fotografij Karlheinza Fessla s slikami in barvami iz časa in okolja Wernerja Berga.

Na letošnji razstavi je na ogled tudi 40 slik, ki so prvič dostopne javnosti. Posebnost je tudi, da nobena slika Wernerja Berga ni ostala iz prejšnje razstave. Edina stalnica je oltar, v prvem nadstropju muzeja, ki je dostopno tudi po dvigalu. Oltar, na katerem je vidna sveta družina od rojstva Jezusa Kristusa do pobega v Egipt, je edini verski motiv Wernerja Berga. Samostan v Nemčiji, za katerega je oblikoval krilni oltar, ga je hvaležno odklonil, ker se vidi, da Marija doji novorojenega Jezusa. Zato ni več risal verskih motivov, pravi vodja muzeja Arthur Ottowitz in dodaja, da je soba, v kateri so na ogled oltar in skice, brez ovinkov in nudi kot spominski prostor na umetnika, ki je umrl 7. septembra 1981 in je pokopan, po lastni želji, na pokopališču anonimnih oseb.

V 50-ih letih bivanja na Rutarjevi kmetiji v Št. Vidu v Podjuni je Werner Berg ustvaril na tisoče skic, lesorezov in oljnatih slik. Že na začetku leta 1930 sta slikarja, rojenega 1904 v Eberfeldu, očarala mentaliteta in življenje Slovenk in Slovencev na južnem Koroškem, tako da se je preselil mednje. Nastal je neizčrpen vir njegovega navdiha in umetniškega dela. Berg je postal del tega življenja. Gre za čustven in umetniški pogled na življenje koroških Slovenk in Slovencev. To je uspelo tudi koroškemu fotografu Karlheinzu Fesslu, ki je v sedmih letih fotografiral in portretiral ter intervjuval koroške Slovenke in Slovence iz Roža, Podjune, Zilje in drugih koncev sveta. Glasbena pedagoginja Sabine Wiegele iz Zahomca je prav tako portretirana v dvojezični knjigi in na razstavi kot gostilničar Tomaž Moschitz iz Gradca, biatlonka Dunja Zdovc z Radiš in kmet ter gledališčnik Zdravko Haderlap iz Lepene. Fessl s svojimi fotografijami kaže zgodbe in pestro življenje posameznikov. Fizioterapevtka Rozalija Sticker iz Št. Petra pri Št. Jakobu je zapisala: »Že zdaj smo koroške Slovenke in Slovenci zreli za muzej. Asimilacija je uspela. Naš jezik je umolknil.«

In res je, koroški Slovenke in Slovenci so prispeli v muzeju. In ponosni so na to, vsaj to sta rekli navzoči protagonistki Monika Novak-Sabotnik in Tanja Prušnik. Odgovorni muzeja in fotograf se prav tako trudijo, da slovenski jezik ne bi utihnil. In to se je opazilo tudi na prvem dnevu odprtja Muzeja Wernerja Berga. Slovenska beseda in kultura sta bili vidni in slišni od pliberškega Glavnega trga, vse tja do podstrešja muzeja. In Karlheinz Fessl je s tremi besedami povzel stališče: »Jaz sem Slovenec!« Ali, kakor je zapisala Magdalena Weiss-Massak, krojačica mojstrica iz Št. Janža: »Pomembno je, da ostanemo v pogovoru z ljudmi. In vse kar ni vidno, izgine!«

Alexandra Praster