Kamen, nit in fotografijaPesem Mešanega pevskega zbora Peca je s pesmijo našel nit do zbranih pred muzejem v Globasnici. Med njimi tudi do Meline Kumer-Reichmann in Stefana Reichmanna, oba doma iz Želuč, ki sta iz tega kraja zavila na pot umetniškega ustvarjanja. Melina Kumer-Reichmann je vzela za osnovo nit in kamne, Stefan Reichmann pa fotografijo. Med razstavljenimi deli v muzeju je bilo nekaj tudi njunih skupnih del: kamen, nit in fotografija.

Predsednica Slovenskega kulturnega društva Globasnica Marija Markitz se je veselila množičnega obiska na prvi prireditvi Globaških kulturnih dnevov in je besedo predala Moniki Novak-Sabotnik, ki je predstavitev umetnice in umetnika, ki imata skupne prednike in sorodstvo, približala tudi z njunega čustvenega in miselnega sveta.

Stefan Reichmann je fotograf. Njegov pogled je pogled skozi objektiv. Razstavlja iz serije Jepa in Želuče. Tako pravi o njem Monika Novak Sabotnik: »Stefan Reichmann nas vabi, da z njim pogledamo skozi kamero in skoncentriramo pogled na določeno točko, objekt, osebo, sceno in s tem zavestnim pogledom odkrivamo manjše in večje skrivnosti, povezanosti, nove perspektive in vtise … in v tem mikrokozmosu Želuče kot tudi z na prvi pogled statičnim pogledom na Jepo se razkriva kar naenkrat veličina celega sveta v vseh dimenzijah – Jepa v igri z vremenom postane v teh raznovrstnih oblekah prispodoba življenja ali prispodoba človeka, ko je izpostavljen raznoraznim situacijam, ki so lahko grozljive, nežne, takšne, ki božajo, takšne, ki tepejo, takšne, ki prikličejo mrzlico, takšne, ki grejejo, … Jepa, izpostavljena vremenu – sonce, veter, luna, sneg, dež, oblaki, megla, … Jepa spreminja svoj obraz, svoje barve in se skriva in se zopet prikaže, se poigrava z danimi pogoji in venomer ostaja Jepa – močna, jasna, neomajna, JEPA … in zdi se mi, da je to slika, da tudi v meni in tebi nekaj je in nekaj ostaja.«

Melina Kumer-Reichmann pravi: »Vse je že v nas, vse, kar potrebujemo, najdemo v notranjosti. Včasih je treba poiskati, izkopati in dovoliti, da razcveti, da naše barve v notranjosti postanejo žive in vedno bolj žarijo.« Na razstavi v kletnem prostoru muzeja je na ogled inštalacija iz starega, podedovanega domačega platna. Njen naslov »Matična skala« in pripoveduje o stkanosti in povezanosti med družino, okojem in ženami v družini. »Izkopano« – to je naslov del iz blaga, ki ga je sama zakopala na kompostu in postavila v novo okolje. Nekaj ga je preperelo, nekaj dobilo drugo barvo, čas ga je zaznamoval, »a vendar v temi nastanejo barve«.

Monika Novak-Sabotnik opozarja na to, kar sta Melina in Stefan ustvarila skupnega. »Stefan je dal fotografijo, Melina pa je v to fotografijo šivala in vnesla tudi kamne in v teh unikatih se spaja majhno in veliko, postane zopet vidna vez, povezava, mreža, prepletanje …« To razstavo je treba enostavno videti. Saj možnosti postanka za ogled razstave bo še dosti. Globaški kulturni dnevi trajajo še tja do maja, zaključek razstave pa bo 21. aprila ob 15. uri v Muzeju v Globasnici.