To je verjetno najpogostejši stavek, ki ga slišimo od Janka Zwittra, ki je 15. junija 2022 prejel Kugyjevo nagrado v Šiši v Zahomcu. Kljub temu da ni bilo vedno samo fajn v Zwittrovem življenju, stavek dobro izraža, kako gleda na življenje in na vse izzive.

Janko Zwitter se je leta 1946 kot tretji od štirih sinov rodil v Abujčevo družino v Zahomcu. Leto prej se je družina vrnila iz nasilnega pregnanstva, kjer so preživeli starši in brata dobra tri leta daleč proč od domovine. Da so ta doživetja zapustila globoke rane, čutimo vsakokrat, ko Janko pripoveduje o tem, kar so mu starši povedali o tem težkem času. A nikoli ni v tem slišati obupa ali vdanosti v usodo, vedno slišimo ta optimizem, ki odlikuje Jankota. Ta optimizem je pa bil tudi potreben, ko se je družina vrnila na spraznjeno kmetijo, kjer so morali znova začeti z napornim delom in spet oživeti domačijo.

Janko Zwitter se je rad posluževal možnosti športnega udejstvovanja, ki ga je nudilo športno društvo Zahomc. Pri Janku Zwittru je bila ta športna pot zelo uspešna, saj je bil v sezoni 1968/69 prvi Zahomčan, ki se je udeležil Turneje štirih skakalnic in tako skrbel za to, da je širša javnost zaznala slovensko športno društvo iz Zahomca.

V mladih letih, po očetovi smrti, je Janko Zwitter prevzel domačijo in nehal s skakanjem. Ostal je vedno povezan s športnim društvom ter se zavzemal za vse projekte. Velik delež ima tudi pri načrtovanju in gradnji večnamenske hiše »Šiša«. Tako da je prav ta kraj, kjer je prejel Kugyjevo nagrado, tudi vzrok za podelitev Kugyjeve nagrade.

Leta 1979 je prvič kandidiral za Volilno skupnost v Straji vasi in skupaj z Jozom Schnablom kar pri prvem nastopu na volitvah uspel v občinski svet. In vse do danes je slovenska narodna skupnost zastopana v občinskem svetu, vmes je bil Janko Zwitter tudi podžupan in še danes deluje v občinskem svetu.

Poleg udejstvovanja v občinski politiki je in je bilo Janku Zwittru vedno pri srcu kmetijstvo in tam predvsem konjereja. Tako ne čudi, da je bil kar kmalu tudi kandidat za SJK pri volitvah za kmečko zbornico. Tudi tam je uspešno deloval in uspelo je prvič osvojiti drugi mandat.

Pri vsej tej odprtosti pa nikoli ni pozabil, kje so njegove korenine, od kod prihaja in kaj je družina in vsa narodna skupnost morala pretrpeti zaradi materinščine. Janko Zwitter zasleduje svoje cilje, pa tudi če traja malo dlje in išče možnosti uresničevanja, tudi če mora večkrat zahtevati.

Ta vztrajnost in vdanost sta ga spremljali pri vseh nalogah, v vseh funkcijah skozi vsa desetletja in pri tem nikoli ni izgubil veselja in optimizma, tudi če nekatere reči niso uspele ali niso ravnali »fajn«. Nikoli pa ni pozabil družine. Žena Gita je vse njegove naloge sprejela in podprla. Velik je njegov ponos na družino, na sinova in vnuke, ko na primer zapojejo, kot pri podelitvi nagrade.

Sam nihče od nas ne zmore veliko, vedno potrebujemo nekoga, ki nam pomaga. Zato dobi Janko Zwitter to Kugyjevo nagrado kot odlikovanje, tudi za mnoge druge, ki delujejo v športnem društvu, v volilni skupnosti in na vseh drugih področjih.

»Prav zato ti velja Kugyjeva nagrada, ker to čezmejno zamisel tako dobro zastopaš, nas spodbujaš in si nam zgled, kako ohranjamo naš materin jezik, kako se borimo za naše pravice in kako uresničujemo naše načrte. Naj bo to še dolgo tako in tvoj pogon naj ne preneha in seveda naj bo vsak dan kot danes fajn na sviatə«.

Daniel Mešnik