13. maja obhajamo god fatimske Matere Božje. V Fatimi na Portugalskem se je namreč 13. maja 1917 prvič prikazala Devica Marija trem otrokom. Tukaj ni kraj, da bi predstavili dogodke in sporočilo samo. Zanima nas, kaj nam fatimska Mati Božja lahko pove za današnji čas. Papež Benedikt XVI. je rekel: »Če kdo misli, da je preroško fatimsko poslanstvo dopolnjeno in končano, se moti.« Marijino fatimsko sporočilo je aktualno prej ko slej.

Za pravilno umeščanje tega sporočila v sklopu verovanja naj nam pomaga Katekizem katoliške Cerkve (KKC): »V potekanju stoletij so obstajala tako imenovana 'zasebna razodetja', ki je nekatera izmed njih cerkvena oblast priznala. Vendar le-ta ne spadajo k zakladu vere. Njihova vloga ni 'izboljšati' ali 'dopolniti' dokončno Kristusovo razodetje, temveč pomagati, da bi v določeni dobi zgodovine polneje živeli iz njega« (KKC 67). Fatimsko sporočilo je tako zasebno razodetje, ki ga je cerkvena oblast priznala in nam hoče pomagati, da bi v našem času polneje živeli iz Kristusovega razodetja.

Preseneča – ali pa tudi ne – da v našem času obstaja mnenje, da je treba Kristusovo dokončno razodetje izboljšati ali dopolniti. Tako npr. glede podobe in narave človeka samega. Poleg svetopisemskega stvarjenjskega nauka o človeku, ki ga je Kristus potrdil, naj družbeni razvoj in dejansko človekovo življenje velja za razodetje. Glede cerkvenega življenja pa bi človek ob gotovih dogajanjih skoraj mislil, da je Cerkev dva tisoč let tavala brez prave orientacije skozi zgodovino in je sedaj treba postaviti osnovne usmeritve, ne pa kako bi v tej dobi zgodovine polneje živeli usmeritev, ki jo je Cerkvi dal njen ustanovitelj Jezus Kristus. KKC nam pravi, da »je Kristus Gospod, v katerem se dovršuje vse razodetje veličastnega Boga, apostolom zapovedal, naj evangelij, ki ga je kot izpolnitev prejšnjih preroških obljub sam prinesel in z lastnimi usti razglasil, vsem oznanjajo kot vir vse odrešenjske resnice in nravnega življenja in jim tako priobčujejo božje darove« (prim KKC 75).

Nekaj namigov k vprašanju, kaj nam sporočilo fatimske Matere Božje lahko pove za naš čas:

Vsako posamezno človeško življenje je nadvse dragoceno.

Papež Frančišek je izjavil, da živimo v dobi tretje svetovne vojne. V svojem velikonočnem nagovoru pred blagoslovom »urbi et orbi« je letos našteval toliko dežel, kjer vsak dan umirajo ljudje ob vojnih spopadih, terorju, preganjanju, zaradi lakote in še in še. Skoraj vsak dan slišimo ali beremo, koliko ljudi je bilo tam in tam umorjenih.

Pa je še območje ubojev, ki se o njem kot takem skoraj ne govori. Če, potem navadno kot o nečem, kar velja kot varovanje zdravja, da je nekaj dobrega ali celo človečanska pravica: to je splav. Papež Frančisek ga je imenoval »uboj po naročilu«. Mati Tereza iz Kalkute je že pred desetletji splav ožigosala kot najhuje zlo našega časa. Kaj je človeško življenje še vredno?

Fatimska Mati Božja se bori za vsako posamezno dušo. Tudi za tvojo, ker si edinstven človek, enkraten, z enkratnim poslanstvom na tem svetu in za ta svet, od Boga ljubljen in ljubljena, ustvarjen in ustvarjena za večno srečo. Vsako človeško življenje je večnostnega pomena. Za vsakega je Bog sam postal človek in se iz ljubezni do njega žrtvoval v trpljenju in smrti na križu.

Bog želi za človeka srečno življenje.

V naši domovini se moramo vsak dan Bogu zahvaljevati, da vlada mir. Brez miru ni tega, kar imenujemo srečno življenje. Marijo kličemo v lavretanskih litanijah za kraljico miru. Z vso svojo materinsko ljubeznijo in skrbjo si v Fatimi prizadeva za mir za vse ljudi na zemlji. Obenem pa pokaže, da potrebuje naše sodelovanje. Imamo svobodno voljo in se odločamo: ali poslušamo Boga ali ne.

Človeško zgodovino spremlja delovanje zla.

Človek sam s svojo svobodno voljo odloča o tem, ali zlo pojema oz. izostaja ali pa narašča in postane celo skrajno uničujoče. O tem je pisal papež Benedikt XVI. v svojem komentarju k objavi tretje fatimske skrivnosti – tedaj kot kardinal. Pove, da pokaže Fatima moč zla zato, da bi se ljudje zavedali svoje svobodne volje in odgovornosti in se usmerili k dobremu. Spodbuditi in podpreti hoče moč za spremembo k dobremu. Kristjan, zasidran v Kristusovem evangeliju, se ne čudi delovanja zla v svetu in lastnega ogroženja po delovanju zla. Okrepljen po božji milosti se postavi v bran z božjo vojno opremo (Ef 6,13 sl). S to opremo je mogoče zatreti delovanje zla po nasvetu apostola Pavla: »Ne daj se premagati hudemu, temveč premagaj húdo z dobrim« (Rim 12,21).

Bog pokaže in da učinkovita sredstva za spremembo k dobremu.

Prvo je molitev. Molitev – kot ena beseda – pomeni: z božjo pomočjo živeti kot otrok božji. Kot konkretno molitev je fatimska Mati Božja pri vsakem prikazovanju naročala rožni venec: Molite rožni venec vsak dan! Pri tem gre za apostolat molitve: Molitev kot delo za rešenje sveta in nas samih. Ravno mesec maj s šmarnično pobožnostjo nas hoče na novo opogumiti.

Vedeti je treba, da je leta 1917 divjala prva svetovna vojna. Tedanji papež Benedikt XV. je državnike ponovno rotil, naj ustavijo vojno vihro. Zaman. Zato se je zatekel k Mariji. 5. maja leta 1917 je vse vernike po svetu pozval, naj se združijo v molitvi in po Marijini priprošnji izprosijo mir. Obenem je določil, da se lavretanskim litanijam doda vzklik: Marija, kraljica miru, prosi za nas. Že osem dni zatem, 13. maja 1917, se je Marija v Fatimi prvič prikazala otrokom in povedala pogoje, ki so obenem tudi sredstva: molitev, rožni venec, radovoljne žrtve, zadoščevanje in spreobrnjenje.

Drugo je torej žrtev in pokora. Besed »žrtev« in »pokora« ne slišimo radi ali pa tudi mislimo, da tega ne zmoremo. Jezus je rekel: »... zadosti je dnevu njegova lastna teža« (Mt 6,34). Pokora in žrtev sta najprej v tem, da se trudimo dobro opraviti svoje vsakdanje delo, voljno prenašati težave in živeti po božjih zapovedih. Kratko: krščansko živeti. Sprejeti svoj vsakdanji križ »in hoditi za njim«. To pomeni združiti se s Kristusom. Tako postane vse, kar delamo apostolat. Zmaga je nad egoizmom, je solidarnost v najglobljem pomenu: delo za srečno večnost soljudi. Z neverjetno vnemo in ljubeznijo so se trije fatimski otroci lotili tega dela.

Tretje je češčenje Marijinega brezmadežnega Srca. To je morebiti težje razumeti, kot je razumeti, kaj sta žrtev in pokora. Naj nam spet pomaga papež Benedikt XVI. Tu mora zadostovati kratek povzetek njegove razlage. V svetopisemskem jeziku »srce« pomeni središče človekovega bivanja, soglasje razuma, volje, uma in čutov, v katerem človek najde svojo notranjo enotnost in usmeritev. »Brezmadežno srce« je srce, ki je v celoti našlo notranjo enotnost z Bogom in zato »vidi Boga« (Mt 5,8). »Pobožnost« Marijinemu brezmadežnemu Srcu je torej drža srca, v katerem po Marijinem zgledu postane »Fiat« – zgodi se tvoja volja – središče mišljenja in zadržanja.

Otrok, ki se zaveda ljubezni, ki je je ali je je bil deležen po svoji dobri materi, po naravnem čutu na svoj način vrača materi z ljubeznijo, v besedi, znamenjih in dejanju. Glede naše nebeške Matere Device Marije nam fatimsko sporočilo priporoča troje: zadostilno obhajilo na prve sobote v mesecu, pobožnost petih zaporednih prvih sobot in posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu. V tem imamo nekaj oprijemljivega glede češčenja Marijinega brezmadežnega Srca.

Končno zmago bo Bog podaril po Mariji.

V velikonočnem času smo. Velikonočna aleluja je pesem zmage božje ljubezni nad vsem zlom. Zlo ima v svetu moč, vedno znova ga vidimo in doživljamo; ima moč, ker si naša svoboda vedno znova dovoljuje, da se oddaljuje od Boga. Ker pa ima Bog sam človeško srce in je s tem srcem po vstajenju od mrtvih že slavil zmago nad vsem zlom – nad grehom kot izvirom zla in nad smrtjo kot končnim sadom greha, zlo nima več zadnje besede. Zato papež Benedikt XVI. opozarja na ključno besedo fatimske skrivnosti: »Moje brezmadežno Srce bo zmagalo«. Marijin »Fiat«, beseda njenega srca, je obrnila svetovno zgodovino, ker je svetu rodila Odrešenika. Tako bo Bog po Marijinem brezmadežnem Srcu podaril tudi končno zmago Odrešenika. Zato velja: »Na svetu boste imeli stisko; a zaupajte: jaz sem svet premagal« (Jn 16,33). Fatimsko sporočilo nas vabi, da zaupamo tej obljubi. Aleluja!

Valentin Gotthardt