Komaj kdo danes še ve, da je bilo uradno nemško ime Zablaškega jezera v občini Škocjan nekoč Sablatnigsee. Danes ga letoviščarji in domačini poznajo pod imenom Turnersee. Zakaj je bilo jezero preimenovano, je bilo predmet predavanja zgodovinarja Christiana Klöscha iz Volšperka, ki ga je 22. aprila letos organizirala iniciativa Sablatnigsee/Zablaško jezero. Zanimanje za tematiko je preseglo vsa pričakovanja organizatorjev, pot v Škocjan je našlo okoli 130 ljudi in predavalnica v prireditvenem centru K3 je pokala po vseh šivih.

Referent je osvetlil vlogo nemškega telovadnega društva Wolfsberger Turnverein pri nakupu jezera leta 1932 in močno prepletenost tega društva ter z njim povezanih nemških telovadcev, združenih v organizaciji Österreichischer Turnerbund, z nacionalsocialističnim gibanjem. Med člani sta bila tudi poznejši gauleiter Friedrich Rainer ter Karl Hönck, poznejši častnik SS, ki je desetletja upravljal in vodil »lager« ob Zablaškem jezeru in katerega ime ima danes tamkajšnji počitniški dom. Jezero je bilo takrat v lasti plemiške družine Orsini-Rosenberg. Ker volšperško društvo telovadcev ni imelo dovolj finančnih sredstev za odkup, so ustanovili društvo Verein Kärntner Grenzland, ki je s pomočjo vplivnega Friedricha Rainerja zbralo potrebno vsoto. To društvo je še danes lastnik jezera in objezerskih zemljišč, tamkajšnje prostore pa daje poleti v najem raznim instrumentalnim, pevskim in plesnim skupinam ter mladinskim telovadnim skupinam avstrijskega telovadnega društva (ÖTB).

Zgodovinar je izpostavil, da je imelo društvo jasen cilj ponemčiti regijo in vzgajati ljudstvo, zlasti mladino v velenemškem, nacionalsocialističnem duhu. Ta svoj program je z vnemo izvajalo že od nakupa leta 1932 dalje, v času pred vojno, torej v ilegali. Občasno se je tam mudilo tudi do 7.000 ljudi naenkrat, zvočno in fizično so zasedali regijo in ji vtiskali svoj pečat.

Zaradi posebnih zaslug dolgoletnega »lagerleiterja«, esesovca Karla Höncka, za izvajanje tega programa je bil počitniški dom leta 1986 (!), ob Hönckovi smrti, imenovan po njem.

Še danes domačini in letoviščarji opažajo zaskrbljive dogodke, ki kažejo na to, da določene skupine ta duh živijo še danes. Tako se v zadnjih letih pojavljajo skupine otrok, ki se sprehajajo skozi okoliške vasi in kraje z velikimi nemškimi zastavami, odrasle in mladinske pevske skupine nad jezerom prepevajo pesmi, v katerih se poveličuje velika Nemčija, iz »lagerja« se slišijo ukazi v izrazito vojaškem tonu, priče pripovedujejo o klicih in gestah, ki spominjajo na nacionalsocialistični pozdrav in podobno.

Iniciativa Sablatnigsee/Zablaško jezero se je formirala zato, da bi osveščala javnost o problematični zgodovini tega prostora in nudila platformo za pogovor in izmenjavo.

Razprava v Škocjanu je potekala dokaj konstruktivno, vodil jo je moderator Peter Pirker, znanstveni sodelavec Koroškega deželnega muzeja, ki se tudi sam znanstveno ukvarja z nacionalsocialistično zgodovino Avstrije in prostora Alpe-Jadran.

Prireditve se je udeležil tudi predsednik lastniškega društva Verein Kärntner Grenzland Klaus Kinzer, ki je oznanil, da je društvo sklenilo preimenovanje doma, kar je sicer napovedal že marca 2023 v avstrijskem dnevniku Der Standard. Napoved je občinstvo sprejelo z velikim odobravanjem.

Iniciativa Sablatnigsee/Zablaško jezero je napoved pozdravila kot prvi korak v pravo smer, hkrati pa opozarja, da je del problema tudi ime jezera samega ter način njegovega preimenovanja. Zgodovinar Klösch je to preimenovanje označil kot »prilaščanje pokrajine«.

Taki toponimi nastajajo običajno po ledinskih okoliščinah, ime »Turnersee« pa je izrazito programatsko in nedeljivo povezano z nacionalsocialističnim programom. Poleg tega se je jezeru čez noč vzelo že obstoječe ime Sablatnigsee, ki ga najdemo v uradnih zgodovinskih katastrih. Imenoslovec in Einspielerjev nagrajenec Heinz-Dieter Pohl govori o enem redkih primerov samovoljnega preimenovanja geografskega objekta.

Iniciativa Sablatnigsee/Zablaško jezero zato vidi potrebo po nadaljnji razpravi in želi nadaljevati s svojim osveščevalnim delom.

Sonja Kert-Wakounig