V prejšnjem tisoč- in stoletju se je rodil v Št. Jakobu v Rožu jubilant Michael Krištof. Že v otroških letih je čutil nežni klic za poznejše duhovniško služenje. Po maturi na Plešivcu, ker so vladale po vojni bolj kot skromne razmere, se je mogel dokončno podati na pot, ki ga je vodila do novomašniškega oltarja v Št. Petru pri Št. Jakobu. Njegova nova sv. maša je zasejala rodovitna semena nadaljnjih duhovnih poklicev: Andreja Kajžnika, Petra Stickra, Mirka Isopa in Hanzija Dersula. Nekaj let pred njim pa je obhajal novo sv. mašo njegov brat Franc, bivši župnik v Št. Primožu.

Kot mlad duhovnik je jubilant služboval kot kaplan na mnogih mestih po vsem Koroškem. Njegov potovalni kovček je bil stalno pripravljen, da gre tja, kamor ga je škof pošiljal. Povsod se je rad lotil pastoralnega dela, kakor so mu pač narekovale sprotne potrebe. Ker je bil kakor skavt vedno pripravljen in ni iskal izgovorov, mu je škof Jožef Köstner zaupal vedno več nalog na škofijstvu. Dolga leta je bil škofu Jožefu kot tajnik in ceremoniar zvest sopotnik na vizitacijah in birmah. Po študiju cerkvenega prava v Rimu je prevzel več nalog pri cerkvenem sodišču, pri škofijski gospodarski upravi in je bil imenovan za vizitatorja po vseh dvojezičnih dekanijah.

Podrobnejše naštevanje njegovih služb in pristojnosti je odveč, ker je pomembneje poudariti njegovo zvestobo do škofa in njegovo zgledno skrb za vse njemu zaupane pristojnosti. Bil je in je tudi še ostal zvest ter zanesljiv služabnik škofu in škofiji, kar je treba v teh časih še jasneje poudariti.

Dokler so mu leta in zdravje dovoljevala, je rad pomagal po župnijah pri raznih slovesnostih in tudi še sedaj zastopa škofa pri raznih javnih prireditvah. Rad je med ljudmi in najraje med rojaki pri slovenskih cerkvenih in kulturnih prireditvah.

Kdor dolgo živi, mnogo doživi – lepega in še lepšega. Ljudje pišemo zgodovino svojega življenja, a naslov daje Bog. To ne velja zgolj za zgodovino človeštva, temveč tudi za življenjsko zgodbo vsakega človeka. Kakšen naslov bo dal Bog življenjski poti našega jubilanta? Mogoče: Michael, ostani mi zvest služabnik!

Pod naslovom pa mu dobri Bog še dostavlja mogoče naslednje obljube: Podaril sem ti 90 let zvestega služenja v koroškem Gospodovem vinogradu. Dodal ti bom še nekaj časa, da boš služil ljudem in da boš ostal moj pričevalec kot dobrotnik, ki levici ne da vedeti, kaj je delila desnica misijonom, Domu v Tinjah in drugim našim verskim in narodnim ustanovam.

Dragi jubilant, prisrčno ti čestitamo in želimo, da bomo mogli obhajati s teboj še več življenjskih in duhovniških jubilejev.

Jože K.