Medvedki, pikapolonice, metulji in srčki so z otroškim veseljem in razigranostjo napolnili Slomškovo hišo. Voditeljica vrtca in jasli v novi hiši Mohorjeve družbe na Ainethgasse v Celovcu je Rozi Kummer-Pasterk. Aktivna je v domači fari v Št. Primožu in v Slovenskem prosvetnem društvu Danica, poklicno pa je bila dolga leta okrajna voditeljica AVS v Velikovcu, kjer je delala kot vzgojiteljica za otroke s posebnimi potrebami.

Delo z otroki jo je vedno veselilo. Kot voditeljica ima seveda dodatna organizacijska dela, za katere ima poseben talent. »Zelo rada pridem v službo. Ta hiša je bila polna Don Boskovega duha in prav Don Bosko me spremlja že vsa leta, tudi v Št. Primožu.« Prej so bile v hiši Don Boskove sestre – hčere Marije Pomočnice (salezijanke). V hiši jih spremlja še priprošnja blaženega škofa Antona Martina Slomška.

Dvojezične skupine so pomembna dodatna obogatitev. »V vrtcu so tri skupine, dve enojezični in ena dvojezična ter ena dvojezična skupina otrok v jaslih, ki so prve slovensko-nemške jasli v Celovcu. Vseh otrok skupaj je 87. Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic so vse dobro izobražene,« razlaga voditeljica Rozi Kummer-Pasterk. Pri jezikovno-pedagoškem konceptu jih spremlja Georg Gombosch, univerzitetni profesor. »Zelo pomembno se mi zdi, da imamo strokovnjaka, ki nas pri tem podpira. Ena vzgojiteljica – en jezik. Oba jezika sta vedno prisotna.« Tudi v življenju Rozi Kummer-Pasterk sta prisotna oba jezika. Zelo je še povezana z domačo družino v Dobrli vasi. Nato jo je pot popeljala v Celovec, kjer je obiskovala Slovensko gimnazijo, maturirala je na vzgojiteljski šoli BAKIP. Delala je v vrtcih v Podjuni, potem pa je ob delu naredila dodatno izobrazbo za vzgojiteljico otrok s posebnimi potrebami, sledilo je delo pri AVS. Zaključila je študij na višji strokovni šoli. V življenju je posebej ponosna na svojo družino, na moža, hčerko in sina. Ko je imel letos na Mohorjevi konferenci njen sin Simon enega izmed uvodnih nagovorov, se je posebej zahvalil mami, da je posredovala slovenščino, materni jezik. To v jezikovno mešanih zakonih zahteva še več truda in doslednosti. A Rozi Kummer-Pasterk je že od nekdaj vedela: »Srčni jezik je slovenščina, to želim posredovati.« Tudi njen mož podpira oba jezika in medtem že sam prepeva v Moškem pevske zboru SPD Vinko Poljanec v Škocjanu. Rozi pa je v farnem svetu v Št. Primožu, v odboru Danice, v Mešanem pevskem zboru Danice, je bralka beril pri sv. mašah in sodeluje pri Iniciativ Angola. Z veseljem vodi otroško in mladinsko lutkovno skupino Danice, s katero so na oder postavili že mnogo zanimivih predstav. Upa, da bodo jeseni spet lahko pričeli z vajami. Letos so raje previdni.

Občutek ima, da je na pravem mestu. Želi si le, da bi vsi ostali zdravi. Hvaležna je za lepo sodelovanje z Mohorjevo in Slomškovim dijaškim domom, ki se je tudi preselil v Slomškovo hišo. »Zelo sem vesela, da upravnik Martin in hišnik Matej vse takoj uredita. Tudi kuharice in čistilke delajo pridno kot čebelice. Vzdušje je zelo lepo, pozitivno, želim si, da tako ostane. Če pa pride do vprašanj, je pomembno, da se odprto pogovorimo.« Vedno se učimo. To je vodilo Rozi Kummer-Pasterk, ki je veliko v kontaktu z voditeljicami različnih vrtcev in še naprej išče stike. »Zelo veliko jih je reklo, da se lahko vedno javim, če potrebujem kakšen nasvet,« tega sodelovanja in povezovanja se zelo veseli. Prav tako se veseli, da sta Mohorjev vrtec in jasli v zelo velikih in lepih prostorih ter da je zunaj pred Slomškovo hišo velik vrt. Ko otroci odidejo domov in se delovni dan zaključuje, pa rada obišče kapelo v Slomškovi hiši, kjer dobiva moč za nove izzive. Izzivov pri takšnem delu seveda ne manjka, a Rozi Kummer-Pasterk se jih loteva z veliko angažiranostjo, znanjem, povezovanjem in pozitivnim pogledom. Dobro voljo in krščanskega duha skupaj z vzgojiteljicami posreduje tudi otrokom. »V vrtcu je veliko različnih narodnosti. To mi je zelo všeč, saj lahko prav iz raznolikosti naredimo nekaj lepega,« pripoveduje.

Mateja Rihter