Organisation / Organizacija

Nedelja

Iskanje lepote za spomine

Oseba v žarišču: Petra Kohlenprath

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Petra Kohlenprath (Foto: Vincenc Gotthardt) 

»Obisk pravnukinje« je bil naslov prve prireditve, ko je hiša Brodi 1 leta 2015 na poti na Ljubelj odprla svoja vrata in povabila ljudi, da vstopijo. Od leta 1983 je prazna. Z obiskom pravnukinje se je začelo in tako hiša Brodi 1 odpira vrata vsako leto in vabi k srečanju. Letos je pravnukinja povabila v hišo že četrtič. Ime ji je Petra Kohlenprath, je mati Karle in Oskarja, in živi že skoraj četrt stoletja v Gradcu.

Tudi letos se je za nekaj časa vrnila na obisk v hišo Brodi 1. Hiša, zgrajena 1896, je takšna, kot je bila nekdaj. Od leta 2003 dalje ni več svinjskega hleva in sobe, zgrajene v grič, je pa z vsakim letom v hišo prišlo nekoliko več spomina. Vse postaja jasneje. Za to skrbi Petra Kohlenprath z izrednim občutkom za to, kar se je dogajalo v tej hiši in kar so generacije pred njo v tej hiši doživele.

Petra Kohlenprath pravi, da se »vse začenja, preden je zaznavno in tudi nikdar ni končano«. Kar je bilo, pripoveduje, in pripoveduje tudi vsak predmet. Še posebej v tej hiši na poti na Ljubelj, kjer je bila izpostava koncentracijskega taborišča Mauthausen in je nekaj lesa tega nekdanjega taborišča del podstrešja te hiše, še pomembnejša pa so doživetja prebivalcev v tej hiši med drugo svetovno vojno. Hanzi Kohlenprath, Petrin oče, je še zadnja živa priča časa iz te hiše.

Dolgo je molčal, vedno znova pa je tudi pripovedoval. Petra Kohlenprath je za ta pripovedovanja našla sodobni pristop in izbrane pretehtane besede, s katerimi daje temu kraju nov spomin. Pogledala je vsak kotiček hiše, našla je mnogo starih stvari in vsemu dala prihodnost. Njena sedaj že četrta prireditev pod naslovom »Interference« je vedno tudi na dan spominske prireditve na kraju nekdanjega koncentracijskega taborišča na Ljubelju. »Mi nismo spominska prireditev,« pravi. »O tem, kar se je tukaj v hiši dogajalo in kar se je zbralo v spominu, je treba govoriti, mora pa biti tudi čas za sedanjost in prihodnost,« pravi Petra Kohlenprath.

Petra Kohlenprath je po poklicu arhitektka. Toda trenutno daje prednost zgodbam in besedi. Še posebej zgodbi svojih prednikov v hiši Brodi 1. Ve, vojne ni konec, če je sklenjen mir. Vojna ni dokončana, dokler še živijo ljudje, ki so jo doživeli, samo o njej sanjajo ali so o njej samo slišali iz pripovedovanj prednikov. »Nekaj vojne se iz pripovedovanj prenese vedno tudi na potomce,« pravi. Zato je treba tem zgodbam dati lepoto. »Tem bolj žalostne so zgodbe, tem bolj je treba biti obziren, kadar te zgodbe spremljam v javnost.« Lepota pa ima opraviti tudi z dostojanstvom. »Pri opisovanju in grafičnem oblikovanju imam občutek, da vračam ljudem, prostoru in stvarem dostojanstvo, ki jim je bilo ukradeno«. Zgodbam, polne žalosti ali sreče je treba dati pravi okvir in potem tudi čas, da lahko mirujejo.

»Besedilo samo mi je premalo, mora imeti tudi pravo obliko!«

Predvsem nekaj se je naučila Petra Kohlenprath iz najrazličnejših zgodb, v katere se je tedne dolgo poglabljala in za katere je iskala prave besede in pravo grafično obliko: življenje se nadaljuje z vsem hudim in lepim. Tudi letos je sedela sredi med ljudmi, ki so se najprej zbrali pred hišo in nato v hiši in brali izbrane odlomke. Zunaj pred hišo iz časopisa »Brojanski kurir« o pouku v Brodeh, ki ga je sama uredila in oblikovala, znotraj pa iz knjige »Na pamet. Iz spomina slovenskonemško molčeče družine«. Vse to je nastalo v preteklih treh mesecih. Rada ustvarja, pravi. »Nazadnje, po treh mesecih razmišljanja, je vse tako enostavno.« Na mizi je časopis, je knjiga, sta dve brošuri o knjigah, najdenih v hiši, Petra Kohlenprath pa doživi ob takem ustvarjanju, ki je zanjo postal način življenja, »veliko veselje in globoko zadovoljstvo, ker s svojim drugačnim delom ostajam med ljudmi in v njihovem spominu ter zanje nekaj spremenim.«

Nekaj spreminja Petra Kohlenprath tudi na pogovornih večerih pod geslom »erzähl_Mahl« na temo »Vojna in po njej«, lepoti, ki jo premoreta grafika in beseda, pa se posveča v agenciji »studio MAGA«.

Vincenc Gotthardt