Organisation / Organizacija

Nedelja

Imeniten slikar Rapotec spet v Tinjah

Prodajna razstava

Katoliški dom prosvete v Tinjah prireja razstavo z umetninami iz Rapotčeve zapuščine. Odprtje razstave bo v četrtek, 16. septembra, ob 19. uri in bo odprta do srede, 27. oktobra.

Stanislav/Stanko Rapotec se je rodil leta 1913 v Trstu, doraščal pa je v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni se je preselil v Avstralijo, najprej v mesto Adelaide, nato pa v Sydney. Po ženini smrti je prepotoval Evropo. Umrl je leta 1997 v Sydneyju.

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Aleluja - Rapotec (foto: Verena Gotthardt)

Razstavljati je začel v mestu Adelaide. Odhod v Sydney leta 1955 je bila prva prelomnica v njegovem ustvarjanju. Tu se je sprostila vsa njegova energija. Zapisal je: »Žene me močna volja, da izrazim nekaj tega, kar se je v letih bojev, poskušanja, ljubezni, trpljenja, čustvovanja nabralo v mojem življenju.« Leta 1961 se je udeležil natečaja za nagrado Blake, ki je bila posvečena religiozni umetnosti. S svojim delom Premišljevanje na veliki petek je to pomembno nagrado dobil in s tem je bilo prvič nagrajeno abstraktno delo z religiozno vsebino. S to sliko se je Rapotec uveljavil kot vodilen abstraktni ekspresionistični slikar v Avstraliji.

V šestdesetih letih je začel potovati po Evropi. Na svojem prvem potovanju je obiskal vse velike katedrale od Anglije do Španije in jih pozneje upodobil na platnu. Iz te serije je tudi Rešnje telo v Sevilli, delo, ki ga je odkupil muzej z zbirko sodobne umetnosti iz Vatikana. Rapotčeva slika zdaj visi v sobi, ki je pod oltarjem Sikstinske kapele, in sicer na prizidku k steni, ki jo krasi Michelangelovo delo.

Po prezgodnji smrti svoje žene se je Rapotec začel redno vračati na slovenska tla, predvsem na Koroško, kamor je vsako leto prišel za nekaj mesecev. V Sveče je najpogosteje prišel zaradi tega, ker je vedel, da tu živi France Gorše, pri katerem je v prvih letih stanoval. Leta 1978 je razstavljal v Tinjah. Tja ga je vleklo tudi zaradi tega, ker je tinjski dom postal neke vrste kulturno središče koroških Slovencev. Tam je redno srečeval kulturnike, umetnike, prijatelje in znance. Na Koroškem so nastala tudi velika dela za pregledno razstavo v Parizu.

Dolga je vrsta njegovih samostojnih razstav. Omeniti je pomembno vsaj razstave v mestih Adelaide, Sydney, Melbourne, London, Canberra, Paris, New York in seveda Tinje. Še dosti daljša je vrsta skupinskih razstav, poleg navedenih mest so bila njegova dela razstavljena še v mestih San Francisco, Sao Paolo, Perth, Victoria, New Zeland in Novo mesto.

Janko Zerzer