Slovenka Ana Marwan se je za prestižno nemško literarno nagrado Ingeborg Bachmann v Celovcu zahvalila tudi v slovenskem jeziku. Žirijo iz Avstrije, Nemčije in Švice je prepričala z besedilom »Wechselkröte«.

Na odprtju 46. Dnevov nemške literature pride po žrebanju kdaj kdo bere, do zanimivega srečanja v preddverju na vrt velikega javnega studia ORF v Celovcu. Horst Ogris je navzoč, ob njem še škof Jože Marketz. Ko gre mimo juror Klaus Kastberger, ponovi Horst Ogris, kar je povedal že nekaj dni prej na uredništvu Nedelje: »Kastberger je predlagal Ano Marwan za branje. Ena od nagrad ji je zagotovljena.« Takrat, to je bilo na začetku branja, ni mogel vedeti, da ga je občutek samo nekoliko varal: Ana Marwan ni prejela le ene od nagrad, prejela je glavno nagrado.

Juror Klaus Kastberger je po podelitvi nagrade Slovenki Ani Marwan, ki piše tako v slovenskem kakor tudi v nemškem jeziku, opozoril na njen izredno dodelani jezik, sploh pa se ni zavedal, kako močan vtis bo besedilo naredilo pri publiki. »Avtorica piše v nemškem jeziku, kot da nikdar ne bi živela v drugem jeziku. Nemški jezik podi pred seboj.« Besedilo govori o samoti, ki so jo v preteklih dveh letih doživeli vsi.

Ana Marwan pripoveduje v besedilu o osameli ženski, ki živi v samoti. Njeni edini stiki do zunanjega sveta so poštar, vrtnar in odgovorni človek za kopalni bazen. Nekega dne zanosi in si predstavlja, kako dorašča njen otrok. V besedilu je govor o enem, morda o njenem, možu, ki ga ne predstavi pobliže. Na vrtu majhnega najemniškega stanovanja je majhen vrt z zanemarjenim kopalnim bazenom. V tem bazenu najde krastačo in se veseli njene druščine. Klic pri uradu za zaščito okolja je njen dodaten socialni kontakt. Na priporočilo urada se pelje z vlakom do Donave in tam spusti žival v svobodo.

Ana Marwan se je leta 1980 rodila v Murski Soboti. Po študiju primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je leta 2005 preselila na Dunaj, kjer je leta 2008 prejela literarno nagrado Schreiben zwischen den Kulturen. Leta 2019 je pri avstrijski založbi Otto Müller izšel njen knjižni prvenec v nemščini Der Kreis des Weberknechts, lani je sledil roman Zabubljena v slovenskem jeziku. Od leta 2018 živi in dela v avstrijskem kraju Wolfsthal v bližini Bratislave in Dunaja.

Ana Marwan je nedavno prejela tudi nagrado Društva slovenskih literarnih kritikov kritiško sito, ki je njenemu roman »Zabubljena« prisodilo oceno najboljšega literarnega dela leta 2021.

In še enkrat na odprtje branja. Med temi, ki je na odprtju spregovoril, je bil tudi deželni glavar Peter Kaiser. Spomnil je na to, da trenutno v Evropi vlada vojna, »vendar mi živimo, kot da te vojne ne bi bilo«. To je poseben izziv za avtorice in avtorje, med katerimi je veliko takih, ki odraščajo z več jeziki in več kulturami. To »je nekaj, kar našo zvezno deželo bogati in kar je bilo končno tudi priznano kot bogastvo«. V spominu so ostale tudi besede kulturnega referenta mesta Celovec Franza Petritza. V svojem nagovoru je omenil deportacijo slovenskih koroških družin pred 80-imi leti.

Celovški govor o literaturi je imela Anna Baar, ki je za nagrado Ingeborg Bachmann brala leta 2015. Rekla je tudi to: »Morda nam ostane samo literatura, ki nam pomaga pri odkrivanju resnice. Za to nujno potrebujemo jezik upanja. Lahko mi očitate naivnost, vendar trmasto verjamem: literatura lahko rešuje. Onemelim ljudem vrača besede in ustvarja nove osnutke življenja v družbi, ki vse ocenjuje samo pod vidikom gospodarstva.«

Nazadnje pa ni nobene možnosti, da pogleda ne bi usmeril na leto 2023. Takrat bo Slovenija gostujoča država na knjižnem sejmu v Frankfurtu, kako močno so dosedanje priprave dozorele ali bile spet zavržene, javnosti še ni znano. Vendar nekaj sedaj Slovenija ne bo mogla spregledati: z zmago Ane Marwan se je ponudila Sloveniji enkratna priložnost. Kar se je zgodilo na letošnjih 46. Dnevih nemške literature, ni mogoče načrtovati, in prav zato je treba to znati ponesti na knjižni sejem v Frankfurtu 2023.

Ob robu pa naj bo zabeleženo tudi še to. Slovenščina kot materinščina nastopajočih pri nagradi za Ingeborg Bachmann ni nobena novost. Že trikrat je igrala prominentno vlogo. Leta 2011 je nagrado prejela Maja Haderlap, leta 2022 se je s svojim besedilom predstavila Verena Gotthardt, letos pa je nagrado osvojila Ana Marwan.

Vincenc Gotthardt