Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza podeljujeta letošnjo Einspielerjevo nagrado arheologu Franzu Glaserju za njegova prizadevanja pri raziskovanju zgodnje slovanske zgodovine na Koroškem ter njegov pozorni in prijateljski odnos do slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Preberite, kaj pravi o svojem delu in o Modestovem grobu v stolnici pri Gospe Sveti.

Prejeli boste Einspielerjevo nagrado 2020. Kako ste povezani s slovensko narodno skupnostjo?

Franz Glaser: Leta 1978 sem bil poverjen z izkopavanji na Gori sv. Heme. Domačini v Globasnici so me kot Gornjeavstrijca sprejeli brez vsakršnih predsodkov. Od vsega začetka sem bil deležen velikega zaupanja, ki je našlo svoje potrdilo v mnogih pogovorih in seveda v stalni podpori in pomoči mojega dela. Kdor izkopava, vedno potrebuje pomoč. Včasih je to kmet s svojim traktorjem. Slovenska narodna skupnost me je od vsega začetka prijateljsko sprejela. Med ljudmi v Podjuni sem opazil večje zanimanje za zgodovino in domnevam, da izvira to iz posebnega položaja narodne skupnosti.

Kot arheolog ste na Koroškem raziskovali zgodnjo slovansko zgodovino. Imamo leto 2020 in se spominjamo 100-letnice plebiscita. 100 let je v zgodovini nekaj zelo kratkega, sploh če to primerjamo z mnogimi preteklimi stoletji, ki jih raziskuje arheologija. Kdaj se je začelo na območju Koroške sožitje različnih narodov? Je treba na kakšno danost še posebej osredotočiti pogled?

Franz Glaser: Za čas preseljevanja narodov lahko le arheologija odkriva kaj novega, ker poznamo le malo število pisnih virov o tem času. Zato je zelo pomembno polje z grobovi iz slovanskih časov v Rosenheimu (blizu rimskega mesta Teurnia). Pri pokopanih gre za sodobnike Modesta (+ pred letom 769), ki kot pogani še niso bili pokopani pri cerkvi, temveč blizu Drave. V Molzbichlu je bil samostan iz časa slovanske misije pod vojvodom Tasilom III. (+796). V Podjuni so bili krščanski Slovani že pokopani pri cerkvi, kakor so že pokazala moja izkopavanja v letih 2009 in 2010.

Na Koroškem in v vsej Evropi so narodi in plemena različnega izvora vedno živeli drug ob drugem. Ljudje halštatske dobe s Kelti, Kelti z Rimljani. Ko so Goti leta 493 prevzeli zahodnorimsko kraljestvo, so zgodnji Kelti v Noriku postali nosilci rimske kulture. Goti so imeli v rokah vojaštvo in tako tudi izvršilno oblast. Z začetkom bizantinsko-vzhodnogotske vojne so predali provinco Norik Frankom. Bizanc je reagiral s poseljevanjem Langobardov v Celju. Še pred prihodom Langobardov v Italijo okoli leta 568 se je končala frankovska kontrola nad koroškim prostorom. Leta 610 so Slovani premagali sina bavarskega vojvoda Tasila I. pri rimskem mestu Aguntum v Lienški kotlini. Tukaj se srečajo interesi Slovanov in Bavarcev.

Arheologija je draga, zgodovinska raziskovalna metoda, ki osvetljuje časovna obdobja z malo pisnimi viri. Zato naj se zgodovinska vprašanja in arheološko raziskovanje močneje osredotočajo na čas po priseljevanju Slovanov, torej na 7. in 8. stoletje.

Na Gori sv. Heme ste vodili izkopavanja. Kakšnega pomena je ta kraj izkopanin za Koroško in kaj sporoča na evropski ravni?

Franz Glaser: Na Gori sv. Heme je nepretrgano 35-letno raziskovanje odkrilo zgodnjekrščansko romarsko svetišče s šestimi cerkvami in to je za čas preseljevanja narodov v Srednji Evropi nekaj enkratnega. Vztrajna dejavnost izkopavanj – pa čeprav s skromnimi sredstvi – je pokazala novo sliko alpskega prostora. Gora sv. Heme s svojimi izkopaninami kaže, da je v 6. stoletju prišlo do močnega gospodarskega razvoja, medtem ko so raziskovalci do osemdesetih let prejšnjega stoletja prikazovali pesimistično sliko, ki so si jo delili z rimskimi pisatelji in so govorili o »begunskih naseljih«. Iz kamna zgrajene cerkve pomenijo vedno stalno in trajno naselje. Zato so mi interpretacije dogodkov, ki se omejujejo samo na majhen del izkopanega območja vedno suspektne.

In če smo že pri izkopaninah na Hemi – ste med izkopanimi predmeti odkrili kaj izrednega? Ali drugače vprašano: Katera vprašanja so ostala odprta?

Franz Glaser: Kot izredno odkritje velja opazovanje, da sta bili tam katoliška dvojna cerkev rimskega prebivalstva in arijanska dvojna cerkev Vzhodnih Gotov. Prav tako kot sta oba naroda v Ravenni, glavnem mestu zahodnorimskega kraljestva, imela svoji baziliki in škofijski cerkvi. Katoličani in arijanci so se razlikovali v pojmovanju svete Trojice. Med posebnimi najdbami je treba omeniti talne mozaike: upodobljen žerjav kot simbol budnosti in skupnosti ima odraz v grbu škofa Marketza. Železni križ iz krstilnice na Gori sv. Heme je na vrhu grba. Majhna kost okostja svetnice iz vzhodnega sredozemskega prostora ima kot relikvija svoj prostor v oltarju celovške stolnice.

Pri izkopavanjih odgovarjamo na vprašanja, pri čemer pa se spet pojavljajo nadaljnja vprašanja. Zanimive so stanovanjske zgradbe vzdolž utrjenega zidu in na različnih mestih pobočja. Iz gradiva notarja Winklerja naj bi bilo severozahodno od cerkve sv. Heme poslopje z (rimskimi?) mozaiki.

Ukvarjate se z zgodnjim krščanstvom na Koroškem. Kako zelo je krščanstvo zaznamovalo ta alpski prostor. Kaj so za vas najpomembnejše priče krščanstva na Koroškem?

Franz Glaser: Brez romarskega svetišča Gore sv. Heme ali škofovega sedeža v Teurniji/Tiburnia ne bi imeli realistične slike zgodnjega krščanstva v alpskem prostoru. Do okoli leta 600 je to območje južno od Alp povezano s sredozemsko kulturo. Tukaj je dokazanih mnogo več zgodnjekrščanskih cerkva kot severno od tega območja. Iz življenjepisa sv. Severina nam je znano, da so kristjani v stiski v donavskem prostoru prejemali pošiljke pomoči iz mesta Teurnia. Ko so državne ustanove proti koncu 6. stoletja propadle, so upravne naloge prevzele Cerkve in škofje.

Tukaj slovenska beseda, tam slovenska pesem … Kakšne sledove je slovenska narodna skupnost vtkala v deželo? Kašni sledovi so za vas najprepoznavnejši?

Franz Glaser: Arheologi se nikdar ne ukvarjajo samo z enim samim spomenikom, temveč imajo v središču svojih opazovanj vedno tudi pokrajino, kjer je bilo kaj odkrito. Zelo značilna so krajevna in ledinska imena, ki označujejo zgodovinski prostor. Na Koroškem obstaja mnogo najdb iz rimskega časa, toda krajevna in ledinska imena so keltskega, predvsem pa slovanskega izvora.

Kaj so za vas najpomembnejše arheološke najdbe, ki prikazujejo in razlagajo pestro zgodovino dežele? Kaj nam pripoveduje arheologija o svetu preteklih stoletij na današnjem območju Koroške?

Franz Glaser: Tako kot zgodovina raziskuje arheologija človeka preteklega časa in se pri tem poslužuje materialne kulture. Zemlja je pismo brez pisave, iz katere beremo. Samo mreža najdb, ki jih šele v njihovi povezanosti spoznamo in jih moremo tolmačiti, lahko razloži in prikaže zgodovino.

Na krajih izkopanin z dolgoletnimi raziskovanji, ki so seveda odvisna od finančnih sredstev, imamo na Koroškem pomembne najdbe. V halštatski dobi ali starejši železni dobi so to Breg, Waisenberg in Gracarca, v latenski dobi so to Grabalja vas in Gracarca, za rimski čas Štalenska gora, Virunum, Teurnija, Juena, za čas preseljevanja narodov in zgodnje krščanstvo so to Gora sv. Heme in Teurnia, za zgodnjo slovansko dobo Rosenheim (Baldramsdorf), Molzbichl, Podjuna in Gracarca.

Kje je za vas na Koroškem zgodovinsko najpomembnejši kraj in zakaj?

Franz Glaser: Če naj je to samo en kraj, potem je Gospa Sveta tisti kraj, o katerem želijo zgodovinarji in arheologi izvedeti še več. Zanimivo bi bilo raziskati različne kosti iz Modestovega groba po metodi radiokarbonskega datiranja C14. To bi bilo zelo poučno glede nastanka »mize«. Po drugi svetovni vojni so položili kosti v rimsko otroško kamnito krsto in jo pokrili s kamnom, na katerem je ohranjen rimski napis iz Koroške. Dobro bi bilo, da bi Urad za spomeniško varstvo Modestovemu grobu vrnil prvotno stanje. Za razumevanje razvoja Gosposvetskega polja je pomembno naselje iz časa preseljevanja narodov z dvema zgodnjekrščanskima cerkvama na griču na vzhodnem robu Gosposvetskega polja (Grazerkogel). Na Krnskem gradu so bile priložnosti zapravljene, ker so bili uničeni sledovi pod cerkvenim tlom, prav tako pa je bil uničen originalni omet na zidu in nadomeščen z rdečo cementno maso.

Vincenc Gotthardt