Organisation / Organizacija

Nedelja

Fran.at gleda v portal slovarjav Fran.si

Franc Merkač je našel domovanja mravelj, jih postavil pred svoje slike in nadaljeval svojo pot

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Franc Merkač na Slovenksem knjižnem sejmu (Gotthardt)

Ko je napisal svojo prvo pesniško zbirko, si je za ilustratorja moral izposoditi slikarja Alberta Krajgerja in si poiskati založbo. Kadar sedaj Franc Merkač v svoji založbi Fran izda kako novo knjigo, je nekoliko lažje. Izbrane objekte postavi pred svoje slike, jih fotografira, ubesedi svoje misli, oblikuje v knjigo in jo predstavi javnosti. Zadnje tako »igrivo guganje med morebitnostjo in resničnostjo« je pripravil na Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani. Kadar Francu Merkaču zmanjkajo besede, jih iznajde. Z njim smo se v pogovoru sprehodili po prehojeni ustvarjalni poti preteklih let.

Pravzaprav je treba knjige brati in potem šele je mogoča ugotovitev: to je nekaj posebnega. Pri vaši najnovejši knjižici »domovanja« zbudi vso pozornost že fotografija na naslovnici. Gre za ostanek nekoč čvrstega lesa, ki so ga mravlje zapustile in je sedaj tako krhek, da ga je propada rešila samo fotografija. Kdaj ste se odločili domovanje mravelj shraniti v fotografiji, ji dodali nekaj poezije in iz tega naredili knjižico?

Franc Merkač: Ni bila to hipna odločitev. Večji kos lesa je leta čakal, da ga sprejmem v lesostrugarsko obdelavo. Ko pa sem nekoč odrezal ustrezen del za struženje, se je presenetljivo pojavila popolnoma druga podoba lesa. Osupel sem strmel v slikovito rešetasto jedro hloda. Krhko čudo sem želel ohraniti. Minilo je nekaj mesecev, ko se mi je naposled utrnila misel, da sem s tračno žago razrezal preostali hlod na sloje in te fotografiral. Pa žal niso prišli vsi ti rovi prav do veljave. Trajalo je spet nekaj tednov, da sem prikrojene ostanke nekdanjega domovanja mravelj postavil pred svoja osvetljena platna in tako sedaj razkrivajo svoje pestre vzorce v prvem zvezku zbirke domovanja z naslovom Rojevanje umisleka. Tako sta se na lep način srečali dve zamisli. Na eni strani sem iskal način uresničitve založniške ideje za zbirko na tematiko domovanja, na drugi strani pa sem po naključju našel nekdanje bivališče velikih lesnih mravelj – nastal je prvi zvezek zbirke. V prispodobi povedano, ko imaš nabasan voz, vprežeš konja in »hijo« – postopek realizacije je le še pika na i.

Kot strugarju vam les ponuja eno od možnosti umetniškega ustvarjanja. Kdaj je slika, kdaj pesem in kdaj unikatni struženi izdelek? Kakšni so okusi vašega ustvarjalnega dela?

Franc Merkač: Prizadevam si izdelovati estetsko jasne in sveže podobe. Izdelki naj pomirjajo in hkrati na določen način ustvarjajo presenečenja, ponazarjajo voljo do razvoja, življenja ali pa spodbujajo ozirajočo misel. Ne bi vedel natanko povedati, kdaj spregovorijo barve, besede ali objekti. To se prepleta, pravzaprav vseskozi dopolnjuje. Je, kot bi znova in znova zamesili misli, čutenja, doživetja in vedenja ter ob tem videvali nove pojavnosti. Naposled ostanejo vidne ali otipljive sledi, bodisi besedilo, slika bodisi lesen izdelek. Mnogo je odvisno od razpoloženja, naravnanosti do mirnega ustvarjanja. Taka obdobja ne pridejo mimogrede. Le, ko te intuicija predrami, te neka volja potegne do orodja, se ti dodobra zgostijo misli, takrat kapne plod ustvarjalnega početja v zaznavno sled.

Vodite tudi lastno založbo. Delo te založbe ste predstavili tudi na Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani. Kot založnik ne hodite izhojenih poti. Na stojnici ste ponujali poleg prvega zvezka domovanja s fotografijami tega, kar so mravlje v lesu zapustile, tudi podstavke za kozarce z naslovnico zvezka »Rojevanje umisleka«. Izkupiček iz teh podstavkov naj bi soomogočal razvoj zbirke domovanja. Kakšni so načrti na tem področju?

Franc Merkač: Nastajali naj bi raznoliki zvezki na tematiko domovanja. Odstirali naj bi nenavadne poglede na različna domovanja, od živih bitij do zvezd, od človekovih imaginacij do odtenkov čutenja. Skratka: vsakdo in vse nekje domuje. Radovedno odkrivanje teh domovanj na neizhojene načine je vodilo za to zbirko založbe Fran. Zvezki »domovanja« bodo izhajali v nepredvidljivem ritmu, vendar v določenem formatu, obsegu in načinu podajanja vsebin v besedi in sliki, kot je zakoličeno v prvem zvezku. Podstavki za kozarce so dodatna ideja, kako promovirati in sofinancirati zbirko »domovanja«.

V javnost ste stopili kot pesnik. Vedno znova presenečate z novimi besednimi iznajdbami. »Trlopitipitiptop« je taka beseda, ki se je ugnezdila v spomin. In samo nekaj besed stran od prvih verzov v domovanju spet nova: »trumbuip«. Kako živite s temi besedami? Kdaj jih spustite v javnost in kdaj začnete sanjati, da bodo sprejete v kakšen slovar slovenskega jezika?

Franc Merkač: Nova beseda se pojavi kot kak cvet pred očmi. Jezik je živ in se kot tak nenehno razvija. Vesel sem sproščenosti do te mere, da občasno zaplešejo besede in sprejmejo medse nove tvorbe. Če bodo zaživele tudi zunaj pesniškega sveta, bo pokazal čas. »Besedolomnice« so se pojavile recimo na naslovnici zbornika, »vzvratljaji« na »našisti« v političnih debatah ... srčni utrip bivanja »trumbuip« pomirja in vznemirja hkrati, kot življenje, kajne. Morda se pojavlja v mojih besedilih zato toliko novih besed, ker sem, ob vsem spoštovanju kulturne dediščine, naravnan v razvoj. Življenje se nam dogaja iz dneva v dan in s svojo pojavnostjo lahko enkratno sooblikujemo sledi našega bivanja. Ta izziv mi vse bolj prebuja radovednost na pojavnosti na dosegu umske zmogljivosti. Če se pri tem opazovanju in opisovanju narodi kaka nova beseda, sem sam presenečen. Nisem pa še preverjal, če je na spletnem portalu slovarjev fran.si že našla svoje mesto kaka moja novotvorba. Zaenkrat je zame pomembno, da je na portalu fran.at zaznati kaj novega :-)

Ali bi nam izdali kakšen svoj verz, ki ste ga napisali v zadnjih dnevih?

Franc Merkač: To je dokaj osebno vabilo, saj novorojenčkov ne dajemo kar tako iz rok. Sem pobrskal. Moj zadnji verz, ki se mi je zapisal: v meni plamenijo objemi. Razmišljam o človekovi zavesti, o odnosih med ljudmi, o pojavljanju raznoterih mislih v nas, o čudesih čutenja. Tematika domovanja se mi razpleta, zapleta, vozla in odpenja.

Načrti v letu 2019. Kaj bo v središču: pesem, knjiga, slika, fotografija ali kaj drugega?

Franc Merkač: Bo pesem, bo knjiga, bo lesen objekt in še kaj, recimo razstava lesenih izdelkov, fotografij, knjig ... V Cankarjevem domu sem na Slovenskem knjižnem sejmu že večkrat razstavljal založniške izdelke in se spraševal, kako bi svojo založbo predstavil še v domačem okolju. Kaj, ko bi lahko ob tej ali drugi kulturni prireditvi postavil založniško knjižno mizo na ogled obiskovalkam in obiskovalcem. Morda bi bila to za prireditelje dobrodošla popestritev kulturnega dogodka – sanjarim.

Verjamem, da bo nastalo, v umirjenem ritmu, še nekaj novih stvaritev in popestrilo kulturno pokrajino.

Povezava: www.založba-fran.com

Vincenc Gotthardt