Predavanje župnika Jureta Sojča z Raven na Koroškem je bilo vsebinsko središče pastoralnega dneva, ki je potekal v četrtek, 26. februarja 2026, v Celovcu. Njegova temeljna teza je bila, da evangelija ne smemo razumeti predvsem kot zbir informacij ali moralnih navodil, temveč kot zgodbo – kot pripoved večjega reda, ki je vstopila v zgodovino in vabi človeka v odnos.

Jure Sojč je razlikoval med analitičnim in pripovednim načinom mišljenja. Sodobna kultura daje prednost analizi, sistemom in dokazom. Svetopisemska govorica pa deluje drugače: resnico razodeva skozi zgodbo. To naj je druga raven razumevanja. Znanost odgovarja na vprašanje, kako svet deluje; vera odpira vprašanje, kaj svet in človek pomenita. Mešanje teh ravni vodi v umetne konflikte. Ko se na primer razprava o stvarjenju postavi proti evoluciji (kot jo je opisoval Charles Darwin), gre pogosto za napačno zastavljeno dilemo: gre za različni razlagi na različnih ravneh.

Posebej je Jure Sojč poudaril, da se človek po svetopisemski logiki uresniči v odnosu. Adam postane oseba šele, ko Evo prepozna kot osebo. Identiteta ni individualistični projekt, temveč dar in naloga v skupnosti. V tem smislu evangelij ni le sporočilo o Bogu, ampak povabilo v odnos z Bogom in med ljudmi. Oznanjevalec evangelija zato ne more ostati nevtralni posrednik informacij. Vera se prenaša kot izkustvo, kot pripoved, ki jo je treba živeti.

Jure Sojč je ob razlagi evangelija kot pripovedi opozoril tudi na simbolno razlikovanje med levo in desno možgansko polovico. Leva naj bi bila bolj analitična, usmerjena v logiko, razčlenjevanje in sistematičnost, desna pa bolj intuitivna, celostna in občutljiva za podobe ter zgodbe. Pri tem ni šlo za nevrološko predavanje v strogem znanstvenem smislu, temveč za prispodobo, s katero je želel pokazati, da zahodna kultura pogosto poudarja analizo, pravne strukture in racionalno razlago, medtem ko so vzhodne tradicije, tako religiozne kot kulturne, praviloma bolj naklonjene simbolu, pripovedi in celostnemu doživljanju resničnosti. Z znanstvenega vidika je treba dodati, da sodobna nevroznanost opozarja, da je delitev na »logično levo« in »ustvarjalno desno« poenostavitev, saj večina miselnih procesov vključuje sodelovanje obeh hemisfer. Vendar kot kulturna metafora ta razlika osvetljuje napetost med analitičnim in pripovednim načinom razumevanja sveta, kar je bila tudi osrednja misel njegovega nagovora.

Po predavanju je spregovorila Mojca Bertoncel, ki od septembra deluje na referatu za župnijske svete Dušnopastirskega urada. Pozdravila je zbrane in poudarila pomen medsebojnega povezovanja ter skupnega pastoralnega razmisleka. Izpostavila je, da so takšna srečanja prostor skupnega razločevanja in iskanja smeri za prihodnost.

V imenu Sodalitete je zbrane nagovoril Jože Valeško. Izrazil je veselje nad srečanjem in poudaril čezmejno povezanost ter skupno zgodovinsko izkušnjo, ki povezuje slovensko cerkveno skupnost. Njegov nagovor je bil zaznamovan z zavedanjem, da identiteta nastaja iz skupnega spomina in vztrajnosti skozi čas.

Pastoralni dan je potekal v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu. Sodelovali so duhovniki Sodalitete, veroučiteljice in veroučitelji, pastoralne asistentke in asistenti, sodelavci Dušnopastirskega urada, Katoliške akcije in časopisa Nedelja ter člani Slovenskega pastoralnega odbora.