Organisation / Organizacija

Nedelja

Epopeja začetkov krščanske Evrope

Branko Cestnik sredi pisanja trilogije romanov, ki so snov za veliki filmski epos

Branko Cestnik (Nedelja)
Branko Cestnik (Nedelja)

Bliža se spet podelitev »oskarjev«. Ampak Hollywood tudi ni več Hollywood mojih gimnazijskih let. Drugačen je kot svojčas, kot je vse drugačno. Tako je in pika.

Pojte z menoj več kot pol stoletja nazaj. Leta 1959 je v kino prišel film »Ben Hur«. Igrali so Charleton Heston, Haya Hararet, Stephen Boyd in Martha Scott. Glasbo je prispeval Miklos Rózca.V Celovec je film prišel leto pozneje.

Prej sem videl že film »Deset zapovedi«, ker je bil dostopen od 12. leta naprej. V filmu Charleton Heston kot Mojzes, Kleopatra pa je bila Anne Bexter. Leta 1960 pri filmu »Ben Hur« pa je bila stvar zapletena. Dostopen je bil šele od 16. leta starosti dalje. In biljeterji so bili zelo strogi. Ker sem se šele pozneje potegnil, zame ni bilo vstopa, in basta!

Film je bil tako dolg, da je bil odmor. Po pavzi nihče več ni kontroliral. Tako mi je uspelo, da sem 2. del filma »Ben Hur« videl najmanj šestkrat. Prvi del sem videl šele, ko so ga igrali na televiziji, kjer se še danes pojavlja v velikem tednu.

Dovolj nostalgične reminiscence. K stvari – končno!

Pri celjski Mohorjevi družbi je lani izšel 2. del načrtovane trilogije o tem, kako je krščanstvo prišlo v naše kraje, »Šesti pečat« Branka Cestnika. Kot 1. del »Sonce Petovionije« je obširen (463 strani), z znanstvenim aparatom, ki je bralcu resnično koristen, ima knjiga 518 strani.

Ko smo bili v prvem delu, ki je bil leta 2020 med finalisti za nagrado kresnik, priča dejstva, da je krščanstvo v Petovijo ob Dravi prišlo z družino grškega trgovca in se začelo širiti tudi med Rimljani, nas v zgodovini temeljito podkovani avtor v drugem delu približa najhujšemu zasledovanju mlade krščanske Cerkve med 23. oktobrom leta 284 in 7. julijem leta 304, v čase cesarja Dioklecijana, ki je pripadnike vere s svojimi edikti hotel iztrebiti, in pobiti vse, ki niso bili pripravljeni darovati malikom, rimskim bogovom.

Ampak trdovratno so tudi to preživeli, kar se v romanu zrcali v osmih napetih poglavjih, v katerih avtor niza usode posameznikov v vihri oblasti. Dogajanja, v katerih nas avtor na dramatičen način približa zgodovinski osebnosti sv. Viktorija Ptujskega, ki ga Rimljani leta 300 vržejo zvezanega z mostu čez Dravo, kjer utone. Posamezne osebe, še posebej pa okolje, narava, naselbine so predstavljene v dramatični gesti, tako da bralec knjige ne more odložiti, saj hoče vedeti, kako se bo zapletlo in razpletlo. Kdor je prebral oba romana, že težko čaka zadnji del trilogije.

Kot nalašč napisano za veliki filmski epos!

Le kje bi bil slovenski Hollywood, ki bi zmogel kaj takega?

Vse je Branko Cestnik ponudil, kar je mogoče strniti v mogočno štorijo o začetkih naše evropske civilizacije in kulture, katere vogelni kamen je krščansko izročilo.

Branko Cestnik: »Šesti pečat«, roman Mohorjeva družba Celje, 2022

Horst Ogris