Organisation / Organizacija

Nedelja

Dvo- in štiriočno z melodijami za srce

Ljudske in umetne slovenske pesmi prirejene za klavirsko igro

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Predstavili so zbirko (Nedelja)

»Povsod tam, kjer je slovensko srce doma,« je rekla Katja Osterc. Da, in povsod tam, kjer je v domovih klavir in kjer se po glasbenih šolah učijo klavirja, naj zazvenijo ljudske ali umetne slovenske pesmi na klavirjih. Zdaj bo to lažje, saj je na voljo svež notni material.

Urednica zbirke Katja Osterc je bila po predstavitvi prepričana: »Vsi, ki smo danes tukaj ne dvomimo, da bo zbirka žlahtila marsikatero glasbeno zgodbo v domovih na Koroškem, v Sloveniji, kot tudi širše v Avstriji, pa gotovo tudi zunaj meja«. Za kaj gre? Gre za preproste v jasni harmonski in metodični kompozicijski strukturi komponirane slovenske klavirske pesmi. In komu je bil pripravljen v zahvalo »ta prav gorenjski pušeljc«? V zahvalo za svoje delo ga je prejel iz rok Katje Osterc Egi Gašperšič, stari znanec, kadar gre za priredbe slovenskih ljudskih in narodnih pesmi. Tokrat je Krščanska kulturna zveza izdala zvezek ljudskih in umetnih pesmi, ki jih je priredil Egi Gašperšič. Naslov: Mi muzikanti smo. Klavirske skladbe.

Izid te zbirke klavirskih skladb ima tudi svojo zgodbo. Učitelj klavirja na Slovenski glasbeni šoli Andrej Feinig je na Krščanski kulturni zvezi vprašal po zeleni knjigi, ki je izšla leta 1994 in »če bi se iz te dalo nekaj pripraviti za pouk klavirja«. Egi Gašperšič je to storil z velikim občutkom za Koroško in znanjem, kaj je mogoče in kaj ne, je poudaril ravnatelj Slovenske glasbene šole Roman Verdel ter dodal, da slovenske skladbe za klavir niso bogato posejane.

S to zbirko bodo melodije ljudskih pesmi zazvenele tudi na klavirju pri učenkah in učencih, ki vadijo klavir šele nekaj mesecev ali že več let. V uvodu te zbirke so izdajatelji zapisali: »Prisrčne priredbe popeljejo na pot spoznavanja skupnih melodij in pesmi obeh delov Koroške in s tem vedno znova nakazujejo, da je glasba univerzalni jezik ljubezni in sodelovanja.« Egi Gašperšič pa je na predstavitvi zbirke formuliral nov pojem. Rekel je, da je pojem materni jezik obvezno povezan tudi z ljudsko pesmijo in prav za te pesmi, ki so zbrane v zbirki velja, da je to materna glasba.

Pa naj še enkrat pride do besede Roman Verdel, ki je zapisal v uvodu v zbirko tudi naslednje: »Kot ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške in klavirski pedagog sem zelo vesel, da je prišlo do nove izdaje pesmarice za klavir solo in klavir štiriročno, ki jo je že pred leti pripravil Egi Gašperšič. Kot slovenska glasbena ustanova imamo tudi nalogo posredovanja slovenske glasbene literature in slovenskega jezika. Predvsem ljudske pesmi so pomembne za ohranjanje kulturne dediščine in jih je nujno treba posredovati našim mladim. Nova, prenovljena izdaja bo gotovo našla pot v učilnice in prepričan sem, da bomo skladbe slišali tudi na koncertih.«

O zbirki klavirskih skladb »Mi muzikanti smo« je treba povedati še naslednje. Uredniški odbor se je odločil, da bo pri vsaki skladbi, ki ima besedilo ob njem zapisane tri kitice. Da je ta klavirska zbirka dvo- in štiriročnih skladb zasijala v novi preobleki, sta zaslužna dva mlada nadebudna ustvarjalca, ki sta z vso vnemo, idejami in odgovornostjo pristopila k delu. Tobias Mistelbauer je notografiral, Nejc J. Pavlič pa ilustriral zbirko. Dodana vrednost zbirke je tudi še stavek v nemščini, ki povzame vsebino pesmi.

Kako pomembna je zbirka, je bilo mogoče zaslišati že na predstavitvi. Mlade učenke in učenec klavirja so predstavili nekaj skladb iz zbirke. Zaigrali so, kakor je to predvideno v zbirki klavirskih skladb: dvoročno ali pa tudi štiriročno.

Igrali so: Emma Pingist, Zoja Bošnik, Nina Plesnik, Kira Woschitz in Jakob Kropiunik.