Hvaležna vsem za trud in čas

Od nedelje do petka lahko vsak dan zjutraj na Slovenskem sporedu ORF ob 6.40 in ponovitvi ob 7.40 prisluhnemo duhovni misli. V Nedelji vsak teden objavimo, kdo bo prihodnje dni pripravljal nagovore. Oblikovalke in oblikovalce duhovnih misli za to pomembno poslanstvo nagovarja in jim z nasveti stoji ob strani Rezka Partl.

Eno izmed delovnih področij Rezke Partl, asistentke Katoliške akcije in Katoliške prosvete, so duhovne misli. Kako poteka to delo? »Najprej moram poiskati osebe, ki bi bile za to primerne. Rada imam, da so osebe raznolike, da so laiki in duhovniki, mladi in starejši, ženske in moški. Tudi s šolami sodelujemo, Monika Novak-Sabotnik rada svoje učenke in učence uvaja v to, tudi Roman Roblek je že imel duhovne misli z učenci,« pripoveduje Rezka Partl in dodaja: »Vedno sem hvaležna vsem, ki so pripravljeni duhovne misli napisati in jih posneti.«

Ima seznam oseb, ki sodelujejo že leta. Vsako leto prevzamejo en teden, nekateri želijo priti na vrsto tudi dvakrat. Veseli pa se, če pridobi tudi koga novega. Po tistem tednu, ko so duhovne misli predvajane, jih Rezka Partl objavi tudi na spletni strani Katoliške akcije, če se avtorice in avtorji strinjajo s tem. Všeč ji je pestrost: »Ene te bolj nagovorijo, druge manj. Ene nagovorijo mene, druge nagovorijo druge.« In dodaja, da je tudi že sama večkrat doživela, da bogato misel vzame s seboj za ves dan.

Oblikovalke in oblikovalci duhovnih misli si sami izberejo teme. »Nekateri kaj poiščejo, želijo deliti z ljudmi, če so kaj lepega prebrali. Nekateri imajo dar, da lahko svoje misli lepo oblikujejo v besede,« ugotavlja Rezka Partl.

Duhovne misli vsak pripravlja od nedelje do petka, v nedeljo in za praznike je predviden tudi kratek nemški povzetek. Najkasneje do srede pred tednom predvajanja naj misli posnamejo v studiu Slovenskega sporeda ORF ali pa jih posnamejo sami na telefon in jim posnetek pošljejo po elektronski pošti. Za vsak dan naj misel obsega od 12 do 15 tipkanih vrstic oz. vsak dan naj bo duhovna misel dolga od ene do dveh minut.

Pa še nekaj posebej izpostavlja Rekla Partl: »Sodelovanje z ORF-om poteka zelo dobro.« Vsem, ki duhovne misli za radio že pripravljajo, se zahvaljuje: »To prostovoljno delo zelo cenim, ker gre zanj zelo veliko energije in časa.« Hvaležna je, da so pripravljeni vsi to narediti zastonj. Zastonj, a ne zaman.

Prav prisrčno in z odprtimi rokami pa sprejema vse, ki bi se želeli še vključiti na seznam oblikovalcev in oblikovalk duhovnih misli. Oglasite se ji lahko po elektronski pošti na naslov rezka.partl@kath-kirche-kaernten.at ali jo pokličete na telefon: 0463 54 587.

Nikoli ne vemo, kdaj se bo naša misel koga dotaknila

Božo Rustja je duhovnik in medijski človek. Izdal je že mnogo knjig, med njimi knjigo nedeljskih nagovorov »Tvoje obličje iščem«, 14 knjig zgodb »Zgodbe za dušo« in štiri knjige iz tematske serije »Zgodbe za dušo«. Te zgodbe so duhovne misli, saj jih velikokrat sklene s sporočilom. Včasih pa tega ne naredi, saj zgodba sama govori. Napisal je tudi dve strokovni knjigi o medijih. Na Koroškem je že predaval oblikovalcem in oblikovalkam duhovnih misli.

Kakšna naj bi bila duhovna misel?

Božo Rustja: Kratka, konkretna in iz življenja. Vsekakor za radio mora biti kratka. V našem času nismo pristaši dolgih stvari in če dolgo govoriš na radiu, se izgubi pozornost. Duhovna misel naj bo konkretna. Radio sploh nima rad filozofije. Pogosta napaka je, da uporabljamo »maziljeno klerikalno govorico,« izraze, ki so sami na sebi zelo bogati, vendar ljudem nič ne povedo. P. Marko Rupnik je dejal, da raje kot abstraktno govorico uporablja izkustveno govorico, da govori iz izkušenj. S tem se lahko dotakneš življenja ljudi, njihovih problemov. Na študiju v Rimu nas je poučeval Slovenec iz Argentine, salezijanec p. Anton Prešeren. Pripovedoval je šalo, ki ima v sebi zelo veliko resnice. Pilot se je iz helikopterja rešil s padalom. Ko je pristal, je padel na drevo in si ni mogel pomagati. Ni vedel, ali je na domačem ali na sovražnikovem ozemlju. Tvegal je in nagovoril prvega človeka, ki je prišel mimo. Vprašal ga je, kje je. Ta mu je odgovoril: »Na drevesu.« Pilot mu je odvrnil, da je gotovo katoliški duhovnik. On se je čudil, kako to ve. Rekel mu je, da zaradi tega, ker govori velike resnice, od katerih pa nima nihče koristi. To je velikokrat problem naših duhovnih misli – da govorimo res velike resnice, ker resnice naše vere so velike, ampak jih ne znamo predstaviti tako, da bi ljudje iz njih živeli in imeli nekaj koristi za življenje.

Ste odgovorni urednik revije Ognjišče, kjer imajo duhovne misli in zgodbe pomembno mesto.

Božo Rustja: Misli izražamo na več načinov. Ni duhovna misel samo tisto, kar jaz napišem. Duhovna misel je lahko tudi intervju. Dober intervju, kjer kdo pove svojo življenjsko zgodbo, je odlična duhovna misel, je pričevanje, ki je najboljša duhovna misel. Že sv. papež Pavel VI. pravi v apostolski spodbudi o evangelizaciji, da je pričevanje najboljša oblika oznanjevanja. V zgodovini Cerkve to ni nič novega, saj so v cerkvah vedno, ponekod tudi po hišah ob večerih, brali življenjepise svetnikov. Druge vrste duhovna misel so pisma, ki nam jih pošiljajo na Ognjišče. Ko odgovarjamo, vzamemo življenje in govorimo za življenje. Duhovna misel je široka: lahko je pogovor, intervju, opis življenja ... Vse to lahko koga obogati. Pri predavanjih sem se najprej naučil, da kdor hoče danes nastopati v medijih, mora znati dvoje: pisati ali pripovedovati zgodbe in obvladati identifikacijo. To pomeni, da bo tisti, ki bo to bral ali poslušal, rekel: Če je on to zmogel, zakaj ne bi zmogel tudi jaz? Zato v Ognjišču vsak mesec predstavimo enega invalida ali eno invalidko.

Nikoli ne vemo, kdaj in na kakšen način bo obrodilo sad seme, ki ga vržemo z duhovnimi mislimi. Imate kakšno spodbudo za ljudi, da bi se čutili nagovorjene napisati duhovno misel?

Božo Rustja: Morda prav to – res nikoli ne vemo, v kom bo obrodila naša beseda sad. Včasih je gotovo človek razočaran. Misli si, da mu je duhovna misel dobro uspela, pa ni nobenega odmeva. To je morda zdravo za našo ponižnost in da si ne mislimo, da smo mi glavni protagonisti, glavni akterji. Drugič pa bo koga ena misel tako nagovorila in bo zanjo hvaležen, morda mu bo spremenila življenje ali pogled. Treba je sejati. Sveto pismo pri preroku Izaiji pravi, da kakor dež pade na zemljo in se ne vrača, dokler ne da, da zemlja obrodi sad, tako je z Božjo besedo. Alojz Rebula mi je za novo mašo napisal prekrasno čestitko, naj sejem velikodušno, kot seje sejalec v evangeliju, čeprav se človeško gledano zdi, da je to nesmiselno. Čeprav bo včasih težko. Sklenil je tako čudovito: »Vstali bo z vami. Vaša tolažba, vaša pomoč, vaše plačilo.« Nikoli ne vemo, kdaj bo beseda, ki jo bomo posejali, obrodila, komu bo prinesla upanje, koga bo razveselila, mu dala moč za življenje. Določenih stvari nikoli ne bomo vedeli, ker se mnogi ljudje ne bodo oglasili. To tudi ni bistveno.

Duhovne misli kot dragocen biser

Kot kristjani smo po sv. krstu poklicani, da širimo Božjo besedo in prinašamo luč v svet.

Vsakdanjo duhovno misel na jutranjem radijskem programu doživljam kot dragocen biser, ki mi kot svetla luč zažari v dan in me velikokrat dvigne iz teme.

Kot predsednica sem zelo hvaležna, da je Katoliška akcija dolga leta odgovorna za oznanjevanje in nagovarja ljudi k pripravi duhovnih impulzov. Zahvala gre Rezki Partl pri KA, ki z vsem srcem vabi karizmatične in zavzete ljudi, da s svojo gorečo vero in duhovno besedo prižigajo ogenj drugim. Nešteta leta je raslo to visoko drevo, ki je pognalo globoke korenine, v vsej svoji raznolikosti – z močnimi, debelimi, pa tudi kratkimi in tankimi vejami. Šele v tej pestri celovitosti postane drevo mogočno in ga ni mogoče izkoreniniti. Tudi na našo skupnost duhovnih oblikovalcev, ki jih je več kot 100, gledam celostno. V vsej dovoljeni raznolikosti je poroštvo za to, da nismo vsi enako dolgi, nimamo istih misli in ne govorimo v istem slogu. Prav to nam obljublja dnevno pestre duhovne impulze. Hvala vsakemu oblikovalcu duhovne misli, ki je pripravljen s svojo besedo stopiti v javnost in pričevati o svoji veri. Zavedam se, da priprava zahteva mnogo časa. Vendar pa ta človeka dolgoročno bogati in nagrajuje, kar tudi osebno doživljam, saj iz priprave črpam veselje. V zadoščenje mi je zavest, da v duhovnosti rastem in poglabljam svojo vero.

Zahvaljujem se vodju slovenskega uredništva ORF Marijanu Veliku in njegovemu timu za dobro sodelovanje. Naši želji po ponovitvah duhovne misli v dveh različnih terminih je ORF že pred leti takoj ugodil. Številni odmevi kažejo, da so poslušalci za ta vsakodnevni duhovni utrinek izredno hvaležni, saj hrepenijo po dragoceni besedi, ki dviga in kaže pot, ki tolaži in gradi mostove, opogumlja in je kot dobro seme, iz katerega lahko čez dan zraste nekaj lepega.

Hvaležna sem, da nam je ob 50. obletnici Slovenskega odbora KA uspelo izdati knjigo, v kateri so izbrane duhovne misli znova oživele pod naslovom Duhovne iskrice skozi leto. Ta knjiga, natisnjena v Mohorjevi, nas kot zakladnica vabi, da jo vedno znova vzamemo v roke in črpamo iz izbrane misli duhovno moč. Ta zagotovo obrodi svoj sad, lahko že danes, ali pa jutri. Toplo jo priporočamo vsakomur. Nakup se vam bo obrestoval, saj človek ne živi samo od kruha, temveč od vsake Božje besede.

Pomemben vsebinski del radijskega programa

Odkar se spomnim, imamo duhovne misli (prej so se imenovali duhovni nagovori) in so jih takrat oblikovali izključno duhovniki.

Duhovne misli v sedanji obliki pa so zelo pomemben vsebinski del naših radijskih – rekel bi skorajda nepogrešljiva stalnica jutranjih sporedov – tudi za našo dvojezično jutranjo ob nedeljah in praznikih. Ker jih oblikuje toliko različnih ljudi (ne le duhovnikov in strokovnjakov teologov) so pestri, se povsem razlikujejo po pristopu k raznim temam, načinu in vsebini – zato so tudi tako zanimivi. Prav lepa hvala vsem oblikovalkam in oblikovalcem (ki ne dobijo nobenega honorarja, torej jih delajo za »božji lon«) in DPU-u ter Katoliški akciji za organizacijo!