Ta dan je bil poseben trenutek. Nekako ob istem času pred 45-imi leti, leta 1981, je že bilo družinsko petje na Radišah. Bilo je prav tako v Kulturnem domu in na odru kot tudi letos v nedeljo, 26. aprila. Ob najlepšem vigrednem vremenu so se predstavile družine: velike in manjše, z instrumenti in brez njih. Zadonela je pesem, ki jo radi pojejo tudi za domačo mizo ali v avtu, kjer petje včasih spremenijo v vaje.

Toda vse lepo po vrsti. Najprej sta zbrane pozdravila moderatorja Aleksander Tolmaier in Brina Kušej. Tako kot so pesmi domače, je bil tudi njun jezik. Zborno slovenščino sta nadgradila z domačim radiškim in podjunskim narečjem. Do besede je prišla tudi referentka za glasbo pri Krščanski kulturni zvezi Mirjam Kuchling. Opozorila je na zgodovinski trenutek in se zahvalila družinam, ki so sodelovale. »Vemo, da je še več družin, ki doma v družinskem krogu prepevajo. Vemo pa tudi, da ni lahko stopiti iz tega kroga in zapeti pred publiko. Zato smo toliko bolj veseli vas, ki ste se danes opogumili in hočete svoje petje deliti z nami.«

Najprej je nastopila ne ravno majhna radiška družina od najmlajših do najstarejših in vsi nekako v sorodstvu. Nastopila sta Niko in Simon Boštjančič iz Bilčovsa, skupina Sanje s Suhe in družina Wrulich z Radiš. To je tista družina, ki zelo rada poje, »vadimo pa, če se vozimo z avtom,« pravita deklici z nasmehom in dodata, da je ati »pri vajah zelo strog«. Posebno presenečenje je bil nastop družine Repenšek iz Mozirja. Pravzaprav so prišli samo gledat, kako to petje poteka, nazadnje pa so sami stali na odru, peli in nato poželi aplavz, tako kot vsi drugi. Na koncu je nastopil ta dan gotovo največji zbor na Koroškem. Pod taktirko Berteja Logarja je zapela vsa dvorana nekaj pesmi. Med njimi tudi Pojdem na Štajersko in Kje je moj mili dom. Zunaj pod lipo pa je stal Marko Tolmaier, ki tokrat ni nastopal, ampak se je spominjal, kako je stal na odru star šest let s Podršnikovo družino in pel na prvem družinskem petju.