Letos je 160. obletnica smrti blaženega Antona Martina Slomška. Tega so se spomnili na Slomškovo nedeljo, ki so jo slovesno praznovali v mariborski stolnici v nedeljo, 25. septembra. Praznovanje je potekalo tudi v znamenju zahvale avstrijskim škofijam, ki so pomagale mariborski nadškofiji v težkih časih. Geslo praznovanja je bilo »Slomšek, prosi za nas«.

V mariborski stolnici je somaševalo več ko 60 duhovnikov, sedem škofov in apostolski nuncij v Republiki Sloveniji Jean-Marie Speich. Posebej so pozdravili goste iz Avstrije, med njimi so bili krški škof Jože Marketz, škofov vikar iz Gradca Christian Leibnitz in salzburški pomožni škof Hansjörg Hofer. Somaševanje je vodil mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl. V pridigi je poudaril, da nas Slomšek uči »umetnost življenja in smrti«. Slomšek je vse svoje življenje pogled usmerjal v Boga in v večnost. Velikokrat je dejal: »Na svetu smo zato, da bi po Božji volji živeli, življenje z dobrimi deli izpolnili in prišli v nebesa«. Napisal je pesem V nebesih sem doma. Pevke in pevci iz dekanije Slovenske Konjice so jo zapeli tudi v nedeljo v mariborski stolnici. »Obhajanje Slomškove nedelje ob 160-letnici njegove smrti nas vabi, da prenovimo svoj odnos do smrti. Kot pravi bl. Slomšek: 'Ako se nočete smrti bati, se morate nanjo, ki je gotova, vredno pripraviti',« je dejal nadškof Cvikl in dodal Slomškova priporočila: molitev za srečno zadnjo uro, dobro spoved in prejem obhajila ter oporoko.

Škof Cvikl je hvaležno omenil moč molitve k Slomšku, saj so »pri reševanju finančne situacije v mariborski nadškofiji v preteklih letih okušali moč njegove priprošnje, še posebej takrat, ko se je zdelo, da ni več poti naprej. In tudi po prijateljih iz sosednje Avstrije, ki so nam v času iskanja rešitve skozi deset let stali ob strani.«

Škof Jože Marketz se je pri uvodu v očenaš navezal na pomen molitve, kar posebej čutimo, ko pridemo na svoje meje. Pri darovanju je družina na oltar prinesla kruh, vino in Slomškovo knjigo Blaže in Nežica v nedeljski šoli, ministranti pa so prinesli Slomškovo svečo.

Že na začetku septembra je na pobudo mariborske mestne občine potekala slavnostna prireditev ob prenosu škofijskega sedeža iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor leta 1859. Slavnostni duhovnik je bil zaslužni profesor Teološke fakultete Vinko Potočnik. Dejal je, da je bil škof Slomšek »kot voditelj prava osebnost na pravem mestu, zato velik blagoslov ne le za Cerkev, marveč za vso slovensko narodno skupnost. Kajti okoliščine in izzive časa, ki v njegovem času niso bili nič lažji kot danes, je znal prepoznati in se nanje primerno odzivati, in to ne le na verskem, marveč v širšem kulturnem, zlasti izobraževalnem in vzgojnem ter tudi narodno-političnem področju.« Zelo pomembno in vredno spominjanja je tudi dejstvo, da se je preselitev vodstva škofije pripravljala in uresničila po poti dialoga. Vinko Potočnik je spomnil tudi na duhovne razsežnosti prenosa škofijskega sedeža v Maribor. »Maribor je škofa Slomška sprejel tudi ali predvsem kot duhovnega voditelja. Duhovnost se v človeku običajno kaže kot nekaj presežnega. Človek hoče preseči stanje, v katerem se nahaja, tako v osebnem življenju kot v skupnosti. Človeku običajno ni vseeno, kako gre drugim, čuti se z njimi povezanega, tudi soodgovornega. Morda prav to potrebo velja še posebej izpostaviti v času, ki se zdi tako individualističen ter celo nihilističen. Duhovnost, ta najvišja dimenzija človeka, ki ji nekateri rečejo tudi navdih ali intuicija, nas usmerja, da ne postavljamo v središče le sebe, ampak da tudi za druge storimo kaj dobrega in lepega.«

Mateja Rihter