Organisation / Organizacija

Nedelja

Drevo kot prispodoba za »koroško dušo«

Cristina Santoro Sienčnik – slavnostna govornica na prireditvi »Dober večer, sosed« v Dobrli vasi

Sodelujoči na prireditvi Dober večer, sosed v Dobrli vasi (Nedelja)
Sodelujoči na prireditvi Dober večer, sosed v Dobrli vasi (Nedelja)

Da naj nas »preteklost in trenutno zelo aktualna sedanjost učita in opominjata, da naj se vedno trudimo za mir, za medsebojno razumevanje in spoštovanje drug drugega,« je v pozdravu na začetku prireditve Dober večer, sosed v soboto, 21. oktobra, povedala predsednica SPD Srce Gitti Neuwersch. Prireditev sta moderirala igralec na Poletnih igrah v Dobrli vasi Marko Druml in intendant Florian Kutej. Nastopili so Kvartet saksofonov Slovenske glasbene šole dežele Koroške, Mladinski zbor Sweethearts, Mešani pevski zbor Srce, Moški pevski zbor Vinko Poljanec in Mešani pevski zbor iz Grabštanja.

Slavnostna govornica Cristina Santoro Sienčnik prihaja iz Italije, na Koroško je prišla kot študentka Erasmus. V knjižnici Univerze v Celovcu se je srečala s Stefanom, vnela se je ljubezen, poročila sta se in imata štiri otroke. V svojem govoru je razmišljala o identiteti in jeziku. »Jezik je kot banka, v kateri so shranjeni intelektualni zakladi in duhovno bogastvo ljudstva. Literatura predstavlja dušo naroda in vsebuje skrivnost njegove zgodovine in identitete. Je gonilna sila ustvarjalnosti in duhovnega razvoja. Jezik je medij, s katerim dojemamo svet, se učimo in komuniciramo z zunanjim svetom. Ustvarja svetove in omogoča odnose.« Nadaljevala je: »Nam kristjanom je Stvarnik podaril jezik, da bi lahko iskali resnico. Jezik pove, da si in kdo si: bitje z nedotakljivim dostojanstvom in vrednostjo, ki ne izvira iz tvoje zavesti niti iz družbe, ampak izhaja iz Stvarnika.«

Med pripravo govora ji je prišla na misel »podoba drevesa kot prispodoba za tako posebno »koroško dušo« z njeno razgibano zgodovino, s težkimi ranami in travmami, strahovi – in kot Italijanka, ki »prihaja od zunaj« vidim, da jo drži gotova mera nezaupanja.« Naštela je, kaj potrebuje drevo. Veliko sonca – to je ljubezen in varnost družine v spoštljivih odnosih. Zrak zanjo predstavlja odprtost, tudi do drugih. Dež so priložnosti za razvoj in dobra zemlja je odpuščanje. »Rada bi vas spomnila na dve svetopisemski usodi: Judeža in Petra. Oba sta izdala Jezusa. Juda ne more več sprejeti odpuščanja in si vzame življenje. Peter pa lahko sprejme odpuščanje in na njem, na skali bo Bog zgradil svojo Cerkev.«

Tvoja narodnost je del tebe, nauči se, da jo sprejmeš in ljubiš!

Cristina Santoro Sienčnik je svoj slavnostni govor sklenila s pozivom in željo »svojim otrokom in vsakemu od nas. Tvoja narodnost je del tebe, nauči se, da jo sprejmeš in ljubiš! Vendar tvoja pripadnost narodu še ni popolna identiteta, saj si veliko več: si dragocen in enkraten! Ti si jeziki, ki jih govoriš, kulture, ki so te oblikovale in izoblikovale, države, v katere si potoval, prijateljstva, ki si jih sklenil ... Želim ti za tvoje življenje hvaležnost za vse, kar ustvarja tvojo identiteto, za lepe in tudi boleče izkušnje, v katerih si rasel, in pogled blagoslova za vsako osebo, ki jo boš srečal. Zavedaj se, da te tvoja prva identiteta za vedno povezuje z vsako drugo osebo, saj smo vsi Božji otroci in smo ustvarjeni za dobroto, lepoto in ljubezen.« mr