Izšel je drugi del romana Bratovska jesen avtorja Valentina Polanška, prevedenega v nemščino. Čas in kraj predstavitve sta bila zelo dobro premišljena. Kraj je bila lepenska šola, saj se je Valentin Polanšek rodil v Lepeni, termin predstavitve pa je bil 25. april, spominski dan na kruti umor Peršmanove družine pred 79-imi leti. Prav vojni čas je tudi tema Polanškovega romana.

Willi Ošina je imel prvi besedo na prireditvi v lepenski šoli, ki je potekala v okviru Noči knjige. Še prej pa se je slišala pesem, tudi ta je bila dobro premišljena, saj jo je zapel Moški pevski zbor Valentin Polanšek.

Metka Wakounig je mojstrsko prevedla mojstrsko delo, roman Bratovska jesen, ki je izšel v dveh delih. To posnema tudi prevod, prvi del so že predstavili, tokrat je bil v središču drugi del. Metka Wakounig je odraščala v Borovljah, maturirala na Slovenski gimnaziji v Celovcu, študirala prevajalstvo in germanistiko v Gradcu, dela kot prosta prevajalka in lektorica na Dunaju. Prevedla je že mnogo del, med njimi tudi partizansko literaturo npr. Lipeja Kolenika in Petra Kuharja. Prebrala je nekaj odlomkov iz knjige Schicksalherbst der Brüder in povedala, kako ji je šlo pri prevajanju. Pri izrazih iz vojnih časov sta ji veliko pomagala Marta Polanšek in Avguštin Brumnik.

Za grape, domačije in družinska imena je Valentin Polanšek uporabljal sinonime. Če lahko domačinke in domačini hitro ugotovijo imena grap, je bilo raziskovanje o osebnih imenih »detektivsko delo,« sta povedala Ferdinanc Bevc in Avguštin Brumnik. Nekaj imen nista mogla povezati z realnimi osebami. Polanšek je uporabil izmišljena imena, ker nikomur ni želel škodovati. Ko je knjiga izšla, je bilo namreč še veliko opisanih oseb živih. Zdaj so pri prevajanju razmišljali, ali bi v nemškem besedilu uporabljali prava krajevna, osebna in hišna imena, a so se odločili, da ostanejo pri originalu. Polanškov roman je v skladu z znanstveno literaturo o partizanstvu, le da je tema obdelana literarno, glavna junaka sta Domen in Matevž. Roman je neke vrste tudi zgodovina Slovenskega prosvetnega društva Zarja, saj je opisano, kdo se je kulturno udejstvoval. Pobudnik projekta prevajanja Polanškovega romana Bratovska jesen je bil Willi Ošina. mr