Kako spraviti občutek vasi v en sam prostor? Kako omogočiti kamnom na nitih lebdeti na zidu? Ogovor na ti dve vprašanji najdete v Centru k&k v Št. Janžu. Tam si lahko ogledate razstavi »Želuče« Stefana in Hanzija Reichmanna in »Notranjo nit« Meline Kumer-Reichmann.

Duo Sonoma – Mira Gregorič na violini in Sara Gregorič na kitari – sta poskrbeli v nabito polnih razstavnih prostorih centra v prvem nadstropju za glasbeni okvir. In vodja Centra k&k, Julija Schellander-Obid je morala priznati: »Redkokdaj se na odprtju kake razstave zbere toliko ljudi.« Tokrat je bilo spet tako daleč in ponovno so bile v središču fotografije Stefana Reichmanna. In ne le te. Tudi fotografije njegovega očeta Hanzija Reichmanna ter obkvačkani in poslikani kamni Meline Kumer-Reichmann, prav tako iz dinastije Reichmannovih.

Oba, tako Stefan Reichmann kot tudi Melina Kumer Reichmann, poznata umetnost in svet in poznata tudi oder, kjer je mogoče predstavljati umetnost v svetu. Melina Kumer-Reichmann pozna New York, Padovo, pozna podjetje Geox in Diesel, za katera je izdelovala moški nakit, vendar se s svojimi obkvačkanimi kamni, ki jih je nabirala ob morski obali, ob Beli in ob Soči najraje zadrži doma na Koroškem. Na tokratni razstavi je nekdaj manjše obkvačkane kamne zamenjala za večje, jim dodala nekaj niti in na nje naslikala tudi nekaj tonov barv. Irena Destovnik, ki je umetnico predstavila, je v svojem nagovoru citirala Anno Hois-Srienc iz Muzeja moderne umetnosti v Celovcu. Osrednji element umetniških objektov je arhetipska ovalna oblika naravno brušenih kamnov. Avtorica svojo prvotno idejo o omreženih kamnih dopolnjuje tako, da večje obarvane ali obkvačkane kamne integrira v lesene okvire. Tako kamni delujejo kot kaleča, v lesenih okvirjih ukoreninjena semena. Drugi avtoričin cikel sestavljajo risbe. Tudi v tem ciklu ustvarja v mešanih tehnikah in z različnimi materiali. Slike riše kot tudi šiva z iglo in nitjo. V njenih razstavljenih umetninah se odslikavajo protislovja: trdo in mehko, robustno in filigrano, hladno in toplo, enostavno in posebno. Sama pa Melina Kumer-Reichmann pravi: »V središču mojega dela je notranji in zunanji proces oploditev, iniciacije. Metamorfoza od prvotnega semena do dejanskega bitja, vzcvetenje in življenje notranjih moči. Ovalni kamen uporabljam kot platno biti, ki je položeno v samo življenje in družbene strukture. Ker sem oba otroka rodila doma in me že od nekdaj navdihuje nežni svet rastlin, v svojem delu iščem nevidni trenutek izvora, kraj, kjer se vse začne.«

Stefan Reichmann je svoje fotografije postavil v dialog s fotografijami njegovega rajnega očeta Hanzija. Dialog je viden na prvi pogled: Stefanove fotografije so črno-bele in manjše, fotografije očeta Hanzija so veliko-formatne in barvne. Oba fotografa pa prikazujeta življenje v vasi Želuče ob Dravi v občini Bilčovs. Oba cikla fotografija sta dokumentarni prikaz, kako se je spremenilo vsakdanje življenje v Želučah v preteklih desetletjih. Stefan je svojo vas fotografiral poleti 2002 med zaprtjem zaradi pandemije. Fotografiral je domačo vas in v središče postavil otroštvo in neobremenjujočo odraščanje na podeželju. Fotografije Hanzija Reichmanna pa natančno dokumentira družbeno, kulturno in cerkveno življenje in tako stopajo v dialog s sodobnimi fotografijami Stefana. Irena Destovnik: »Fotografska cikla obeh ustvarjalcev, ki ju ob vseh razlikah tudi veliko povezuje, spodbujata k vsebinskim in časovnim primerjavam.« Hanzi Reichmann pa si je nabral tudi bogat filmski arhiv, nekaj teh scen si je mogoče ogledati v posebnem prostoru.

O nastanku svojih fotografij – nekatere od njih so bile objavljene tudi v Nedelji – pravi Stefan Reichmann naslednje: »Pomladna svetloba in toplejše temperature so me spomladi leta 2020 ponovno zvabile, da sem v roke vzel kamero. Ker je virus obvladal vse naše razmišljanje, sem se na sprehodih najprej podal v gozd, sčasoma pa tudi v središče vasi. Zaradi korone so ljudje delali in se šolali od doma, zato se je v domači vasi razvila čisto posebna dinamika. Dogajalo se je veliko več kot po navadi, zato sem začel s kamero opazovati in dokumentirati vsakdanje življenje.«

Tudi Stefanu Reichmannu svet ni tuj. Razstavljal je v Addis Abebi, v Milanu, stalni gost je v galerijah na Dunaju, njegovo ime kot fotograf pa je znamo tudi v časopisih Falter, Der Standard, Dummy magazin, Ballesterer – in še bi lahko naštevali. Toda vedno se podaja s svojimi fotografijami v svet iz Koroške. Njegova prva večja razstava na Koroškem je bila pred desetimi leti, prav tako v Centru k&k. Vmes je fotografsko obdelal kar nekaj projektov, ki imajo svoje stičišče med umetnostno, uredniško in portretno fotografijo. Nekaj teh je ovekovečenih tudi v knjižnih oblikah. Naj sta tu omenjena samo »Okrog jezera« in »Jormak«.

Razstava Stefana in Hanzija Reichmanna ter Meline Kumer-Reichmann je v Centru k&k v Št. Janžu na ogled še do 4. junija. Odpiralni čas: ob petkih od 16. do 19. ure in ob sobotah, od 10. do 13. ure ali pa po predhodni prijavi.

V nedeljo, 22. maja, od 17. do 20. ure bosta umetnika navzoča.

Vincenc Gotthardt