V stiku s kmetijami po Koroškem

Maja Smrtnik, vodja pisarne Kmečko izobraževalne skupnosti (KIS), pozna kmečko delo od blizu. Doma na Obirskem imajo kmetijo s konji, racami in čebelami. Ko smo jo obiskali, so bili travniki ravno pokošeni. Poleg kmetije in domačega podjetja je Maja Smrtnik vodja pisarne Kmečko izobraževalne skupnosti (KIS), zato nam je od blizu predstavila dva aktualna projekta, v katerih sodeluje KIS.

Dobrote slovenskih kmetij

Dobrote slovenskih kmetij so državna razstava, pridelkov in izdelkov s kmetij iz vse Slovenije in zamejstva, so kulinarični praznik tisočerih okusov. Tako je poimenovan obsežen vsakoletni projekt, pod okriljem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Občine Ptuj. »S hrano najbolj začutimo pestrost in raznolikost slovenskega podeželja. Pridelana v sožitju z naravo, predelana s skrbnimi rokami na osnovi receptov, ki so se prenašali skozi generacije, tudi danes predstavlja najboljše, čemur lahko rečemo domače,« opisujejo projekt, ki poteka od leta 1990. Kmečko izobraževalna skupnost sodeluje že skoraj od samega začetka. »To je postala že tradicija, projekt sem prevzela od prej. Imamo kmetije, ki sodelujejo vsako leto. Vse kontaktiramo in jih vprašamo, če bi se zanimale, pripoveduje Maja Smrtnik, ki poskrbi za vso logistiko. Na kmetije pride po izdelke in jih dostavi na ocenjevanje v Slovenijo. To se ji zdi zelo pomembno, da obiskuje kmetije, se pogovarja s kmeticami in kmeti, vidi, kaj je novega. Tako ostajajo v stiku. »Tudi letos so bili rezultati ocenjevanja spet zelo dobri, tudi kmetje so sami zelo zadovoljni, na Ptuju pa so zelo veseli, da sodelujemo,« je Maja Smrtnik hvaležna vsem kmetijam, ki so vključene v projekt.

Na Ptuju ima KIS svojo stojnico, »naša predsednica Marinka Mader-Tschertou je letos predstavila, kdo smo, od kod prihajamo in kaj delamo.« Maja Smrtnik je z veseljem na voljo vsem, ki bi potrebovali še kakšne informacije.

Kmečki praznik

V nedeljo, 31. julija, bo v Slovenjem Plajberku tradicionalni Kmečki praznik. »Kraj je zelo lep,« opisuje Slovenj Plajberk Maja Smrtnik. Med drugim bo na programu zabava za otroke, metanje škornjev, kar je kmečka olimpijada. Na ogled bo razstava, ki prikazuje kmečko življenje iz Podna, pripravlja jo Herta Maurer-Lausegger. »Pride lahko vsa družina, ker imamo dosti možnosti za vse generacije,« vabi Maja Smrtnik. Pričakujejo tudi Slovence iz Italije, Madžarske in Hrvaške, »naši prijatelji iz Nabrežin pridejo, z godbo na pihala. Igral bo Ansambel Smeh. Pripravljamo raznolik kulturni program, nastopale bodo domače skupine, lajnovci s Hanzijem Ogrisem, Trio Drava, Rožanski muzikanti. Razdelili bomo priznanja za Dobrote slovenskih kmetij.« Organizatorja Kmečkega praznika sta Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov (SJK) in KIS.

Maja Smrtnik pripoveduje, da je bila kmetija vedno del življenja, »spada zraven, da spravljamo seno, da gledamo na travnike, da kosimo. Ne znam si predstavljati, da bi bilo drugače, čeprav je veliko dela. Prejšnje generacije, moj oče in moj dedi sta to vse postorila, da lahko mi to delamo naprej, kar ni samoumevno, zato se trudimo, da bomo ohranili.« Pomembno pa se ji zdi, da je za tem vsa družina: »Brez tega ne bi šlo, sam ne bi mogel vsega urediti.« Kmetije in kmečke družine predstavljajo tudi v vsakoletnem Kmečkem koledarju. To je še ena pomembnih stalnic KIS in jeseni se bodo že ozirali na leto 2023.

Dobrota se vedno povrne

V Gornji vasi v fari Žvabek s svojo družino živi Franc Hirm. »Po domače se reče pri nas pri Šolarju,« pravi s ponosom.

Franc Hirm opisuje svojo kmetijo: »Naša kmetija obsega vsega skupaj 12 hektarjev, 4,5 hektarja je lesa, ostalo so njive in travniki, nekaj smo kupili, nekaj imamo v najemu. Štiri hektarje imamo v najemu od župnije Žvabek, že oče je to imel.« Na njivi rastejo pšenica, ječmen, koruza, tako da imajo dovolj krme za svinje. Mesarijo ima Franc Hirm že 22 let sam, prej je delal v Dobrli vasi v mesarstvu Partl. Vsega skupaj ima v mesarstvu že 43 let delovne dobe. Ko je naredil mojstrski izpit, je šel na svoje. Doma je moral narediti vse na novo, ni bilo enostavno, a mu ni žal. Žena in otroci so mu pri delu v pomoč. 22 let imajo tudi svojo prodajalno na Rudi, tam sta zaposleni njegova žena Štefka in njena sestra. Franc in Štefka Hirm svoje dobrote pečeta tudi na farnih praznikih in žegnanjih, sodelovala sta še pri srečanju vižarjev v Svetem mestu, pa pri Štiebarju, a zdaj morata kdaj pa kdaj tudi kaj opustiti.

S svojimi izdelki sodeluje na ocenjevanju na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju in vedno so nagrajeni. Dobil je tudi že znak kakovosti – tega dobijo izdelki, ki tri leta zapored prejmejo zlato priznanje.

V prostem času je Franc Hirm navdušen lovec. Ob domači hiši ima tudi svojo lovsko hišo, v kateri čudovito diši po lesu. V oponašanju jelenovega rukanja je postal državni podprvak v Sloveniji. Drugo leto bo že 40 let, odkar je lovec. Z lovci pa je povezana tudi zanimiva zgodba. Ko je Franc Hirm v imenu lovcev v domači fari pred nekaj leti pozdravil birmovalca Jožeta Marketza, mu je dejal, da bi ga raje pozdravil kot škofa. In res je Marketz kmalu postal škof. Franc Hirm je iz samega veselja za predvečer posvečenja, ko je bila slovesnost pri Gospe Sveti, prispeval pogostitev. Pa tudi v Št. Lipšu na farnem prazniku, ko so obhajali 40-letnico mašništva škofa Marketza, mu je pripravil presenečenje. Škofu je za jubilej podaril meter in pol dolgo salamo, ki je tehtala 8,5 kilograma. Veliko mu je pomenilo, ker se je škof darila tako razveselil. Franc in njegova mati sta bila tudi na novi maši Jožeta Marketza. »Mama si je vsako leto želela iti na kakšno novo mašo. Če je ni bilo na Koroškem, pa sva se peljala v Slovenijo,« pripoveduje Franc Hirm. Njegova družina je bila zelo povezana z Šimejem Wuttejem, ki je bil v njihovi fari župnik več kot 50 let. Družina je zelo pomemben steber dela Franca Hirma. Z ženo sta ponosna na svoje štiri otroke: tri dekleta in enega fanta. Imela sta pet otrok, a doživela sta tudi hudo preizkušnjo, ko jima je drugi otrok umrl že kot dojenček, star šest dni. Imel je napako na srčku in operacija ni uspela.

Štefka in Franc Hirm sta zelo radodarna. Franc se spominja besed svoje matere, ki je vedno rekla, da ne smeš biti skopuh, ali kakor rečejo po domače: »Kloh ne smeš biti.« Franc Hirm ve: »Če kaj daš, pa drugič dobiš nazaj.«

Zakaj je pomembno, da sodelujejo kmetije iz Koroške?

»Pomembno je povezovanje s Slovenijo tudi na kmetijskem področju. Organizatorji nam omogočajo, da imamo iste pravice. Pri Dobrotah slovenskih kmetij je bilo od vsega začetka tako, da so nas iz Koroške sprejeli zelo prijazno in toplo. Trudimo se, da vsako leto naše kmetice in kmete spodbujamo za sodelovanje. Koroške kmetije dosegajo zelo dobre uspehe. Tako imajo potrdilo, da so njihovi izdelki res odlični in da so na pravi poti. Pri prehrani se vse bolj gleda na kakovost. Naši kmetje so pri tem že profesionalci. Da s Ptujem tako dobro sodelujemo, je potrebno stalno delo. Vedno znova ponudijo kaj novega, tokrat so prvič ocenjevali med.«

Rezultati: »Dobrote Slovenskih kmetij« na Ptuju

Organizatorji tega dogodka so Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, KGZS-Zavod Ptuj, Kmetijska svetovana služba, Mestna občina Ptuj in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Koroški kmetje so sodelovali z različnimi mesnimi, krušnimi izdelki, medom in olji. Nagrajenih je bilo 11 izdelkov z zlatim priznanjem, 9 izdelkov s srebrnim in 7 izdelkov z bronastim priznanjem.

ZLATA PRIZNANJA

• Franz Hirm – Šolar: fina domača salama
• Reinhard in Gertrud Prutej – Podgornik: bučno olje in sončnično olje
• Hans in Brigitte Mikl – Gams: bučno olje
• Kristina in Marko Trampusch – Božič: ekološko bučno olje
• Manfred Enzi – Škof: bučno olje in sončnično olje
• Janez Writz – Gražar: sončnično olje
• Krista Janežič – Janežič: pirin kruh
• Mirko Cuderman – Umč: gozdni med
• Erich Ročnik – Ročnik: gozdni med

SREBRNA PRIZNANJA

• Manfred Enzi – Škof: domača suha klobasa in domača salama
• Franz Hirm – Šolar: dimljena šunka
• Kristina in Marko Trampusch – Božič: ekološko konopljino olje in ekološko sončnično olje
• Hans in Brigitte Mikl – Gams: sončnično olje in laneno olje
• Prutej Reinhard in Gertrud–Podgornik: domača salama
• Erich Ročnik – Ročnik: gozdni med

BRONASTA PRIZNANJA

• Krista Janežič – Janežič: ržen kruh
• Reinhard in Gertrud Prutej – Podgornik: goveja salama
• Franz Krušic – Rupij: ržen kruh s semeni in ržen kruh
• Franz Hirm – Šolar: jelenova salama in domača salama
• Erich Ročnik – Ročnik: gozdni med