Birma – zakrament krščanske iniciacije

Veselje po župnijah je bilo veliko, ko je bila sprejeta uradna odločitev škofije, da se birmske skupine pod gotovimi pogoji ponovno lahko srečavajo. V nekaterih župnijah so potekale srečanja po spletni povezavi, dokler se niso končno spet lahko videli v živo. Birme v škofiji so se že začele. Pogledali smo po različnih župnijah, kako so potekale priprave na tretji zakrament (1. krst, 2. prvo obhajilo) krščanske iniciacije. Do oktobra bodo na Koroškem v več ko 50 farah podelili zakrament birme. Tudi v Škofičah, Škocjanu, Pliberku, Bilčovsu, na Obirskem in v Hodišah. Priprave z birmanci so skorajda končane, letos so bile posebne.

Pliberk: Po zakramentih smo si blizu

Že več let razdelimo birmance v manjše skupine, saj jih je vsako leto okoli 30 prijavljenih. Na začetku leta si izberemo osrednjo nit srečevanj, letos je osrednja tema »Po zakramentih smo si blizu«. Temo vedno izberemo v timu sodelavcev in je izziv na stanje in čas.

V naših dveh župnijah (Pliberk in Vogrče) povabimo vse, da se prijavijo na pripravo za prejem zakramenta svete birme. Teh srečanj, kjer se lahko srečamo res vsi, je tudi letos bolj malo ali skoraj nič. Tako tudi ni bilo vsakoletne začetne svete maše, ko so se običajno kandidati predstavili, ni bilo skupnega birmanskega dne, ne srečanja staršev, ne križevega pota in gotovo ne bo moglo biti skupnega zaključka. Že na začetku smo se razdelili v dve skupini, ki se običajno srečujeta ob sobotah. Ker smo prepričani, da imajo otroci v tem času omejitev že veliko dela z računalniki in neposrednimi povezavami, smo se odločili za drugačen pristop. Imeli smo že njihove elektronske naslove, ki so jih oddali ob prijavi. Za vsak teden sem jim pripravil določeno snov ali temo, ki sem jo napisal na list. Bilo je zapisano tako, da se srečajo najprej z vsakdanjim vprašanjem, ki je povezano s temo. Morda včasih tudi malo izzivalno. Sledil je kratek pogled v zgodovino in kako živimo s tem danes v družbi in v Cerkvi. Vedno sem poudaril tudi Sveto pismo (odlomke, citate) in kaj nam o tem spregovori Jezus Kristus. Potem sem izpostavil kako posebnost npr. tega zakramenta ali svetega časa. Sledile so povezave do spletnih vsebin in kratkih video filmčkov. Pod naslednjo točko je bila domača naloga ali spodbuda, da kaj izdelajo, narišejo, poiščejo ali napišejo. Za konec pa je še bilo na listu zapisanih nekaj zanimivosti pod tako imenovano rubriko »Ali si vedel/vedela ...«. List je bil v velikosti A4 formata in za oba jezika, torej v slovenskem in nemškem jeziku. To so dobili v prilogi in doma so lahko sami izbrali, kdaj bodo list vzeli v roke in si pogledali. Tako smo dosegli še nekaj, in sicer, da se učijo odgovornosti, da so ustvarjalni, da znajo iskati, da si določajo urnik, da niso pred ekrani ali mobiteli in da niso pod stresom ter da gradijo domačo Cerkev. Tako je, pri nekaterih nalogah so se morali obrniti tudi na svoje starše in na svoje bližnje; tako da so jih kaj vprašali ali kaj zanje naredili.

Po sedanji delni sprostitvi smo ponovno prišli skupaj po skupinah. Še enkrat smo bolje spoznali, da nam vsem manjka bližina. V župnišču imamo veliko dvorano, kjer lahko sedimo na varni razdalji in upoštevamo ostale zaščitne ukrepe. Ampak že to je veliko bolje. Skupini sta si kar različni, ko ena potrebuje več, druga pa manj spodbude. Z nekaterimi sem v času lockdowna imel telefonske kontakte, z nekaterimi sem se srečal na ulici, le z redkimi tudi v cerkvi. Ker je pred nami slovesnost svete birme v naši fari (16. 5. 2021), se že vsi zelo veselimo tega dogodka. Skoraj polovica jih je prijavljenih v Pliberku. Lepo izkušnjo imamo tudi iz lanskega leta, ko smo imeli izredno slovesnost v farni cerkvi in je bilo birmancem in ljudem zelo všeč; bilo je mirno in sproščeno.

Ob začetku maja nameravamo tako zaključiti z birmansko pripravo. Običajno smo to storili do bele nedelje, letos pa smo zaradi omejitev pripravo podaljšali. Pred koncem sledi še kratek izpit, ki je v obliki pogovora in temo si izbere birmanec sam. Običajno sta skupaj dva. Lahko pa so prisotni tudi starši birmanca. Do sedaj so še vsi birmanci opravili izpit. Gre predvsem za to, da sami spoznajo, zakaj so kristjani in da so pripravljeni tudi drugim povedati, zakaj verujejo. Preden pa gre birmanec k birmi, še pride k župniku Olipu na pogovor ali sveto spoved in od njega prejme tudi birmanski list, s katerim se izkaže pred birmovalcem. In ja, na koncu običajno gremo še na skupni sladoled. Žal pa lahko na prste ene roke preštejem tiste, ki si najdejo pot v dejavnem vztrajanju pri življenju fare. Pogrešam mladinsko petje in mladinsko skupino oz. nekaj, kjer bi mladi lahko našli svoje mesto. Vendar zaupam, da je vsejano dobro seme, ki bo raslo, če bodo otroci ohranili povezanost z Bogom.

Sašo Popijal, pastoralni asistent in stalni diakon

Dobrla vas: Ni bil zadnji izlet

Po številnih srečanjih po spletni povezavi so se birmanci končno spet videli v živo. Seveda so upoštevali najnovejše higienske ukrepe. Vsi vemo, da nam in predvsem otrokom in mladincem primanjkujejo socialni stiki, srečanja in enostavno pogovori s prijatelji.

Na veliki četrtek so se birmanci dobili pri Mariji na Gori, kjer so skupno prehodili ob besedi, misli in pesmi križev pot.10. aprila so se birmanci dveletne priprave udeležili kolesarskega izleta. Pot jih je vodila od farovža do Klopinjskega jezera, od tam mimo Malega jezera v Sreje, naprej v Žirovnico in prek Sinče vasi nazaj v Dobrlo vas. Okusen sladoled seveda ni smel manjkati, kajti tega si je po 23 kilometrih vsak posameznik izredno zaslužil. Vsem pa je jasno, da to ni bil zadnji skupni izlet. Bernhard Wrienz, stalni diakon

Škofiče: »Slepi« skozi farni vrt

Zaradi pandemije so v fari Škofiče ob Vrbskem jezeru letos potekale priprave na birmo nekoliko v skrajšani obliki. Devet birmank in birmancev se je osemkrat srečalo v veliki farni dvorani, da bi se po eni strani soočali z osebno podobo Boga, z Jezusom in Svetim Duhom, na drugi strani pa s številnimi vajami utrjevali skupnost. Poleg raziskovanja Boga so se pogovarjali tudi o ženskih oblikah Boga v Svetem pismu.

Zaključek simboličnega sprehoda skozi otroštvo je bil skok v življenje z zavezanimi očmi z mize. Nadaljnji višek priprav je bil nočni pohod, ko so morali mladi »slepo« s pomočjo vrvi prehoditi farni vrt. Birmanci in birmanke so odkrivali tudi različne zakramente kot zaklade naše Cerkve. Z veseljem so izdelovali pečate glede na povezavo s Svetim Duhom pri birmi. Zaključek birmskih priprav je bil pogovor z župnikom in skupno kosilo. Dobro pripravljeni se vsi veselijo birme v lepi farni cerkvi 25. aprila s škofom Jožetom Marketzem.

Sabine Lewe, veroučiteljica

Bilčovs: Velika pripravljenost birmancev za sodelovanje

Glede na število prijavljenih birmancev smo se letos razdelili v dve skupini, in sicer tokrat po jezikovnem kriteriju. Pred začetkom adventa smo videli, da se ne bo mogoče srečavati po skupinah. Za ta čas so dobili birmanci poleg učenja nekaterih molitev nalogo doma z raznimi mediji vsako nedeljo spremljati eno sv. mašo, si zapisovati evangelij in eno kratko misel iz pridige. Ko smo se februarja prvič srečali, sem videl, da so nekateri to nalogo zelo lepo opravili. To nalogo opravljajo tudi še sedaj, ko se že srečavamo po skupinah in mislim, da od tega veliko pridobijo. Zdaj se že pripravljamo v skupinah in smo zelo pozorni, da se držimo protikoronskih ukrepov. Poleg vsebinskih poudarkov je pomembno, da se birmanci tudi na določen način vnesejo v farno življenje. Tako so skupaj z ministranti izdelovali velikonočne sveče, nekateri pa so tudi že pomagali pri pripravi malice za celovške ubožce v akciji Vinzibus. Ugotavljam posebno resnost in pripravljenost birmancev za sodelovanje. Morda se letos bolj zavedajo, da vse skupaj ni tako samoumevno in da se bomo le s skupnimi močmi mogli dobro pripraviti na praznik sv. birme, ki bo pri nas 6. junija.

Janko Krištof, župnik

V pogovoru Hermann Kelich, diakon, ceremoniar in koordinator za birme v krški škofiji

Kako potekajo priprave na birme na škofijski ravni?

Hermann Kelich: V zadnjih dveh letih je zaradi pandemije potek birm na škofijski ravni malo drugačen. Že pri pripravah, pri birmskem pouku, so se prikazale razne težave. Zaradi omejitev se je pouk začel šele marca. Tu je bila zaželena fleksibilnost birmskih spremljevalcev. Vendar v prvi vrsti ne gre za priučeno znanje, temveč za doživljanje skupnosti v duhu vere. Medtem, ko so lani zaradi stroge omejitve potekale birme v farah, v manjših krogih, smo letos skušali izpeljati zaenkrat vse načrtovane birme.

V naši škofiji so birme pretežno povezane z vizitacijo far. Seveda smo šele v škofiji na začetku birmovanj. Posamično pa so tudi letos, zaradi omejitev sedežev v cerkvah, tudi še na programu farne birme. Poleg škofa, ki ima največje število birm, birmajo še dekani in pa zastopniki stolnega kapitlja. Vsak od birmancev naj bi se za birmo prijavil na škofijski spletni strani. Tako je zagotovljen tudi pregled oseb, ki so v cerkvi. Pri vseh pripravah na birmo naj bi fare upoštevale predpise škofijske konference. Kar predvsem pomeni maske in razdaljo. Seveda je to velik izziv za marsikatero manjšo faro, ki nima v cerkvi na voljo toliko sedežev. Zato so birme mogoče tudi na prostem. Pogoja sta seveda primeren prostor in lepo vreme.

Kakšen pomen ima zakrament birme v današnjem času?

V katoliški Cerkvi je birma nadaljevanje zakramenta krsta. Skupno s krstom in prvim obhajilom pa so to zakramenti krščanske iniciacija, kar pomeni vključitev v Cerkev. Birma je tako potrdilo veroizpovedi, ki so jo straši in botri izrekli pri krstu. Tako je birma nekako dopolnitev krsta. Pri birmi birmanec oz. birmanka prejme darove Svetega Duha. Tako se s polaganjem rok in maziljenjem v moči Svetega Duha simbolično »pooblasti« za »odgovornega« kristjana. V praksi med drugim pomeni, da lahko postane boter. Velikokrat se ti zakramenti v današnjem času prejmejo iz tradicije. Ker to pač spada k naši veri. Prepričan pa sem, da tudi tu Sveti Duh deluje na različne načine. Kdaj in kako, tega mi ne vemo.

Kaj sporočate birmancem?

Vedno znova doživljam in slišim besede – po birmi pa nobenega več ni. Veseli me, če se mladinci odločajo za birmo. Želel pa bi si, da bi se mladi tudi zavedali svoje odgovornosti, ki so jo prejeli z zakramentom. To je moje osebno, indirektno povabilo k sodelovanju v Cerkvi in to kjerkoli. Vse najboljše.

Pripravila Alexandra Praster.