Pri delovni seji v Škofijski hiši v Celovcu so se predstavniki in predstavnice dekanij pretekli konec tedna soočali z vprašanjem, kako lahko Cerkev na Koroškem uresniči velike korake sinodalne poti z geslom „skupnost, udeleževanje, poslanstvo“.

Skupnost, udeleževanje, poslanstvo

Kot uvod v temo je spregovoril škofov vikar Engelbert Guggenberger, ki je v krški škofiji odgovoren za sinodalni proces. Govoril je o novi poti, na katero bi se podal papež – sprva naj bi povprašali vernike povsod po svetu, preden bi se škofje srečali na skupnem posvetovanju jeseni 2023 v Rimu. Papež pričakuje, tako Guggenberger, da se bodo pri tej sinodalni poti naučili in izpolnili skupnost, udeleževanje in poslanstvo. Papež Frančišek pričakuje torej več skupnosti v Cerkvi, ki naj bi našla svoje mesto tudi v strukturah. Če pa bi se Cerkev v svojih prizadevanjih za reformo reducirala le na strukture, bi manjkala udeleževanje in poslanstvo. Demokratizacije Cerkve pa ni mogoče kar tako izvajati kot v državi, ker bi to pomenilo strankarstvo in redukcijo na interesna zastopstva. Vendar Cerkev potrebuje tudi demokratične elemente, razlika do države pa ostaja, da je Cerkev obvezana poslanstvu. Udeleževanje se ozira v smer strukture, skupnost gleda na skupno Cerkev kot skupnost prepričanja, tako Guggenberger.

Vse župnije kot kraji pogovora

Na vsak način bi bilo ugodno, če bi lahko razširili proces tako, da bi v vsaki župniji v krški škofiji potekal pogovor o sinodalnem procesu in bi strnili in zbrali rezultate teh pogovorov. Papež Frančišek pričakuje sestrsko in bratsko Cerkev, ki bi lahko s tem postala preroško znamenje za svet.

Predsednica Katoliške akcije Iris Strasser je poročala o prvem krogu pogovorov o sinodalni poti, ki je potekal v trinajstih župnijah. V župniji, kjer je bila prisotna, so povedali zelo zanimiva mnenja številnih udeleženih in bi bila lahko „esenca“, s katero bi se morala ukvarjati Cerkev.

Škof Jože Marketz je napovedal, da bo na prireditvi na binkoštni ponedeljek zavestno osvetlil sinodalno pot z dotlej prispelimi rezultati iz Koroške in bo delala na nadaljnji poti in izzivih za prihodnost.

Nadaljnje teme zasedanja so bile prihodnje spremembe župnijskih svetov in dekanijskih svetov, bližnje volitve župnijskih svetov 20. marca 2022 ter vprašanje kriterijev za „kakovost v dušnem pastirstvu“.

"Nov škofijski svet" od jeseni 2022

Z volitvami župnijskih svetov in s temi povezanimi personalnimi spremembami v dekanijskih svetih se bo končalo tudi delo projektne skupine „nov škofijski svet“ spomladi 2022. Nov škofijski svet se bo konstituiral jeseni 2022, točno 50 let po zaključku Koroške škofijske sinode (1971–72), katere rezultat je med drugim ustanovitev škofijskega sveta. Ta svet sestavljajo sinodalni gremij, duhovniki in laiki iz vseh dekanij škofije, kategorialno dušno pastirstvo in različne cerkvene „stanovske skupine“ (diakoni, kaplani, mladi duhovniki, apostolat laikov, Katoliška akcija, mladina, veroučitelji in veroučiteljice idr.) Praviloma zaseda dvakrat na leto in svetuje škofu.