Ko se povežeta varstvo okolja in varstvo spomenikov nedeljo, 25. septembra, bo po vsej Avstriji potekal dan spomenikov. Predstavljenih bo 250 spomenikov, 19 od teh na Koroškem, ki za letošnjo temo okoljevarstva in varstvo spomenikov kažejo, kako je mogoče združiti ti dve področji. Predstavljene bodo naloge Zveznega urada za spomeniško varstvo ter lastnikov spomenikov, dostopni pa bodo tudi spomeniki, ki ponavadi niso odprti za javnost.

Ideja dneva spomenikov je nastala v Franciji, Evropska unija pa jo je prevzela z imenom European heritage days. Leta 1995 je v Avstriji sodelovalo že nekaj programskih točk, od leta 1998 pa se udeležuje že celotna Avstrija pod vodstvom Zveznega urada za spomeniško varstvo. Cilj tega je osveščanja javnosti o skupni kulturni dediščini, ampak radi bi tudi opozorili na izzive, ki nas čakajo pri ohranjanju le-te.

Področja okoljevarstva in varstva spomenikov sta si bolj podobna, kot bi si mislili. »Ko se je spremenilo mišljenje, da lahko vse vržemo stran, v to, da moramo več popraviti ali ponovno uporabiti, smo nekako čez noč postali ‚trendsetter‘-ji, saj ne delamo nič drugega, kot da popravljamo – to je konzerviranje, restavriranje, saniranje, adaptiranje,« je razložila Geraldine Klever od deželnega konservatorstva Koroške. Spomenike obnavljajo s tradicionalnimi in naravnimi gradivi, ki na ta način ne škodujejo okolju. Tako tudi podpirajo tradicionalno rokodelstvo in ohranjanje kulturne dediščine. Pomemben del naloge Zveznega urada za spomenike je pa tudi razvijanje konceptov za varčevanje energije v historičnih stavbah. Skupna vrednot obeh področij – okoljevarstva in varstva spomenikov – pa je, da moramo skrbeti za resurse, ki jih imamo, da jih lahko obdržimo še v prihodnosti.

Slovensko kulturno dediščino na Koroškem bosta zastopale dve programski točki: Potujoča razstava Kraljevi kozolci na Bistrici na Zilji in Muzej za vsakodnevno zgodovino na Kostanjah, ki jih je sooblikoval Inštitut Urban Jarnik v Celovcu. V razstavi Kraljevi kozolci, imenovani po fotografu Niku Kralju, bodo na ogled primeri kozolcev (v ziljskem narečju »stuəg«) v Sloveniji in na južnem Koroškem, saj so pomemben znak regionalne identitete in podeželske kulturne dediščine tega področja. V Muzeju za vsakodnevno zgodovino pa je Janez Lesjak, nekdanji predsednik Slovenskega prosvetnega društva Drabosnjak, zbiral predmete, ki predstavljajo nekdanja kmečka dela, obrti in dejavnosti, povezane z življenjem in delom v hiši. Teh okoli 480 predmetov in fotografije v zbirki bosta predstavila Uši Sereinig in Ernst Dragaschnig.

Jana Haab