Tišina gozda, vigredno cvetje, zeleni regrat, mir domače kuhinje. Rojevanje nove pomladi doživ­lja Ani Urak, kmetica v Nagelčah, letos zavestneje kot doslej. Odkar se je pred 25 leti poročila na Buhovnikovo kmetijo, je bil predvelikonočni čas zanjo vedno delovno najintenzivnejši čas. Vsako leto je spekla – tudi 200 »šarkljev« in jih prodajala na celovški tržnici. Pa ne le v velikem tednu – Ani Urak smo lahko srečali vsak četrtek na celovški tržnici.

Prodajanje domačih pridelkov na celovški tržnici je bilo že od nekdaj priljubljeno opravilo Buhovnikove gospodinje. »Naša mama so v nahrbtnik zložili domače pridelke, šli peš na vlak v Kamen in tako odnesli dobrote Celovčanom,« se spominja Ani Urak, ki je rade volje sprejela povabilo tašče in tasta, in ju spremljala vsak četrtek v Celovec in vsako soboto v Beljak na tržnico. Prej pa je bilo treba vse pripraviti, da so bile stranke zadovoljne. Mesni izdelki, skuta, kruh in pecivo, lepo zloženo v hladilni vitrini so bile priljubljene dobrote. Stalne stranke so bile hvaležne za domače dobrote, Ani Urak pa je uživala ob pogovoru s sosedi na stojnicah. Toda preden je prišel četrtek, je morala Ani Urak vse pripraviti. Štiri dni v tednu je potrebovala, da je vse pripravila. Dokler so ji bili v pomoč moževi starši, je delo hitreje teklo. V veliki peči je naenkrat spekla 16 hlebov kruha. Največ dela pa jo je čakalo pred veliko nočjo. Da bi ustregla vsem željam kupcev, je spekla v enem letu tudi po 200 »šarkljev«. Noč in dan je dišalo po hiši po sveži pogači in gospodinja Ani je hitela, da je zadovoljila še sosede. V zadnjih letih sta ji pri obilnem delu pomagali tudi hčerki Katarina in Mirjam.
Da pa velikonočna pogača dobro uspe, se izkušena gospodinja še danes drži navodila »v kuhinji mora biti toplo«. Pod njeno skrbno roko vzhaja kvašeno testo. Za eno peko v veliki peči pripravi testo iz 10 kg moke, pol kg kvasa, 1 kg sladkorja, 5 litrov mleka, 1 litra olja ali margarine, malo ruma in limone, 15 dkg soli in 30 jajc. Cimet, sladkor in rozine napravijo velikonočno pogačo v pravo poslastico. Videti, kako lepo vzhaja in se peče velikonočna pogača, je za Ani Urak najlepši trenutek. In vendar se je odločila, da od letošnjega leta naprej ne bo več vozila teh dobrot na celovško tržnico. Nekateri kupci prihajajo sedaj k njej na dom in Ani jim bo tudi letos spek­la pogačo. A število spečenih pogač bo letos veliko manjše. Njej pa ostaja veliko časa za nabiranje regrata in branje knjig. Sedaj se njeno jutro začenja brez naglice in letos ima čas, da se še zavestneje pripravi na veliki praznik – Jezusovo vstajenje. In ko bo cela družina skupaj obhajala veliko noč, bo Ani Urak navdajala hvalež­nost, da sta se v njeni družini ohranili slovenska beseda in globoka vera.