Po Jezusovem zgledu biti ljudem blizu

Vedno znova slišimo in beremo v socialnih medijih in časopisih o brezdomcih in o tem, kako ljudje ravnajo z njimi. Pred kratkim je bil ponoči polit z vodo brezdomec, ki je spal blizu železniške postaje »vzhod« v Beljaku. Civilno korajžo sta pokazala mlada moška in sta pregnala skupino storilcev. Nato sta brezdomcu prinesla svežo obleko in nove čevlje in dodala, da je treba spoštovati vsakega človeka. V dnevnem domu koroške Caritas v Celovcu Eggerheim je spoštovanje drug do drugega čutno, vidno in živo, to dokazuje obisk v dnevnem domu.

Pomemben naslov za ljudi brez stalnega stanovanja je dnevni dom Caritas v Celovcu Eggerheim. Tu sem prihaja na dan 50 do 80 ljudi od 21. do 79. leta starosti (80 % je moških) – na kosilo, svetovalne pogovore ali enostavno zato, da dobijo skodelico kave in da so za kratek čas del družbe. Večina klientov so moški, ker je pri ženskah število tistih, ki so brez stanovanja, bolj tajno kot pri moških. Ženske prespijo pri različnih znancih, poudarja vodja dnevnega doma Eggerheim Katrin Starc. »Brezdomke, ki živijo na cesti, imajo velikokrat tudi psihične težave in se sramujejo. Če si ne pustijo pomagati, so tudi nam vezane roke. Večji del klientov, ki pride, je odvisen od alkohola, mamil ali so psihično prizadeti – ali oboje, nekateri pridejo, ker nimajo ne družine ne prijateljev in so osamljeni. Vsak je dobrodošel in sme priti v dnevni dom, če je dosegel 21. leto starosti,« poudarja Katrin Starc.

Leo, znan s škofovskega posvečenja, je vsak dan v domu, in to že 25 let. Pred vhodom v Eggerheim je LEA, neke vrste »shramba«, kjer ljudje v socialni stiski dobivajo živila, ki jih darujejo trgovine, supermarketi ter posamezniki. Brezplačna živila tedensko in nebirokratsko razdelijo ljudem, ki jih je prizadela revščina. Po dogovoru po telefonu vsak pomoči potreben človek dobi sveže sadje in zelenjavo, osnovna živila, kruh, riž, testenine, olje, mlečne izdelke, konzervirano in drugo brezhibno hrano. Leo pomaga nositi težke škatle, polne s hrano, tam prostovoljke že čakajo, da živila spravijo v prazne regale in ob določenem času spet delijo ljudem.

Iz tega, kar je svežega, redno kuhajo tudi kosila. Ob mojem obisku so bili na jedilniku kuhana govedina, zelenjava in sveže marelično pecivo, pove prostovoljec Bilčovščan Stefan Maierhofer, ki je eden izmed sedmih prostovoljcev, ki delajo v kuhinji. Nihče ne pride kar tako v hišo. Vsak se mora prijaviti ob sprejemu in tam sporočiti, kaj želi. V dnevnem domu Eggerheim imajo brezdomke in brezdomci tudi možnost, da operejo obleko, se oprhajo, se spočijejo ali se pogovarjajo s socialnimi delavkami.

Nekateri brezdomci nimajo stalnega bivališča in potrebujejo uradno sporočilo o prijavljenem naslovu. Avstrijska zakonodaja predvideva, da mora biti vsak prebivalec javljen na bivališču. Za tri mesece izročajo v dnevnem domu to potrdilo, saj izkušnje kažejo, da je v treh mesecih mogoče najti svoje stanovanje, pravi vodja Katrin Starc. Maksimalno 80 brezdomcev in brezdomk je javljenih v dnevnem domu Caritas.

A tudi tisti, ki imajo lastno stanovanje in delo, redno pridejo na obisk. Tako kot Erich. Dunajčan je po dolgoletnih potovanjih po vsej Evropi pred tremi leti prispel v Celovec in trenutno dela za pekarno. »Ni lepšega kot zjutraj, ob pol štirih, voziti po prazni cesti in ljudem prinesti svež kruh!«

Klaus in Kurt sedita v sončnem notranjem dvorišču doma in se pogovarjata o življenjski usodi. Sta zelo različna, edino kar imata skupnega, je obisk v dnevnem domu Eggerheim.

»Sam zase ne kuham rad, tu dobim dobro kosilo in imam stike z drugimi,« pravi Kurt in dodaja, da sam stanuje v majhnem stanovanju, da otroka živita v Švici in v Avstraliji in jima le redko kdaj telefonira. Klaus, upokojen avstrijski vojak, se veseli socialnih kontaktov, ki jih drugače nima.

Tudi Christoph, ki je pred tremi leti iz Tirolske prišel zaradi ljubezni na Koroško, je stalni gost dnevnega doma. Čeprav ga bodo sedaj videli le poredko, saj ima novo prijateljico, medicinsko sestro, in je zelo zaljubljen. »Zelo lepo je, da me žena sprejema takšnega, kakršen sem. Z vsemi napakami in z vso mojo zgodovino. Ni nič lepšega, kot biti zaljubljen!« Po pogovoru se zahvali za čas, ki sem si ga vzela, da sem ga poslušala. Enako kot Klaus in Kurt. Vsak, s katerim sem se pogovarjala, je bil zelo hvaležen za čas, ki sem si ga vzela zanj.

To je opazil tudi župnik Josef-Klaus Donko, ki že štiri leta redno obiskuje dnevni dom v Celovcu in se rad pogovarja z ljudmi. Škof Jože Marketz, študijski kolega gosposvetskega stolnega župnika, ga je spodbudil k duhovi pomoči brezdomcem in brezdomkam. To je zanj osebno tudi zelo pomembno in najlažje gre to ob poslušanju ali kartanju. Z marsikom ima zelo dobre odnose in je tudi kot župnik in mož zelo dobro sprejet. Svojo nalogo vidi v tem, da je na voljo ljudem. Za župnika je to ena izmed najpomembnejših nalog, ki jih ima. »Imam vtis, da sem v dnevnem domu, Jezusovem sporočilu – evangeliju – tako blizu kot nikjer. Vedno, ko sem tu, imam občutek, da sem najbližje temu, kar je moja služba kot župnik – pomagati revnim. Sem pridejo ljudje, ki so na senčni strani življenja in so blizu evangeliju, Jezusovem sporočilu.« Strokovno dobro delovanje je značilno za hišo, ki jo obdaja poseben duh. »Naš družbeni sistem vrednot: »Čim več imaš, tem več veljaš,« je v tej hiši postavljen na glavo in ne velja,« poudarja Josef-Klaus Donko in dodaja: »Kot človek si dober tak, kot si. In to živimo v tem dnevnem domu! To klienti sprejemajo in to je v določeni meri odvisno tudi od ekipe in vodstva. Tukaj je opazen in zaznan duh Jezusa Kristusa vsak dan. Jezus je vsak dan postavil družbene vrednote na glavo, jih obrnil. Zato so ga sovražili in je umrl na križu in ne zaradi starostne onemoglosti.«

Kurja polt leze ne le po moji koži, tudi vodja Katrin Starc je očitno ganjena do solz ob župnikovih besedah. »Lepo je slišati, da delamo dobro in da je naše delo sprejeto in spoštovano. Najlepše je vedno, če slišim besedo »HVALA« in ko vidim, da klient najde spet nazaj v življenje. To je vedno zelo ganljivo in lepo, če si ljudje vzamejo čas, da se zahvalijo,« pravi Katrin Starc, ki že tri leta vodi dnevni dom Caritas in je, kakor sama pravi, »prispela na pravo mesto.« Dnevni dom Caritas Eggerheim v največji meri financirajo z darovi. Seznam stvari, ki jih trenutno nujno iščejo za kliente dnevnega doma, najdete v tabeli ob robu in tudi na spletni strani Caritas www.caritas-kaernten.at. Trenutno najbolj potrebni darovi so: kavbojke, kratke hlače, majice s kratkimi rokavi, jakne s kapuco, zaščitne kape, sandali, kroksi in podobni poletni čevlji za moške, glavniki, krtače za lase, pasovi, robčki, spalne preproge in spalne vreče, dežniki, vse vrste nosilnih vrečk in nahrbtniki.

Prav tako odvisni od dobrodelnosti in milosti sočloveka so mladinci, ki prenočujejo v domu JUNO, ki ga upravlja častno društvo JUST. Tudi tu so hvaležni za živila, hrano, obleke, igrače in športno opremo ter za higienske izdelke za najstnice in najstnike med 12. in 21. letom. Trenutno v dveh poslopjih stanuje dvanajst mladincev. Tukaj najdejo ne le pomoč in možnost za prenočevanje, temveč tudi podporo na vseh življenjskih področjih. Socialna delavka Angelika Neidhart, ena izmed sedemčlanske ekipe, rada podpira mladince, ki nimajo doma. »Predvsem po praznikih pride več mladincev k nam. Nasilje, zloraba, duševne bolezni, mamila in zanemarjenje jih največkrat silijo na cesto,« pravi socialna delavka in dodaja, »mlade sprejemamo in jih podpiramo. Smo kot velika družina, kjer vsak aktivno sodeluje in prevzame različna dela!«

Dom za brezdomce mesta Celovec, za celovško železniško postajo, je bil zgrajen kot lesena stavba leta 1945. Po drugi svetovni vojni so tam stanovali izseljenci iz Nemčije. Po pregradnji in obnovi je stavba sedaj deljena: desna stran za prenočitev žensk, leva za moške. Na voljo je 50 postelj in ob slabem vremenu tu povprečno prenoči 15 do 20 brezdomcev. Junija letos je sklenil celovški mestni senat kooperacijo s koroško Caritas, za ustanovitev celodnevnega doma za brezdomce. Občinski svet bo o tem položaju odločal jeseni. »Socialna država nujno potrebuje podporo in partnerstvo krščanskih Cerkva ter vseh civilno-družbenih ustanov. Zelo pomembno je, da bosta združena dnevna in nočna oskrba brezdomcev v enem domu in da bo upravo prevzela koroška Caritas,« poudarja Stefan Mauthner, vodja oddelka za socialne zadeve mesta Celovec.

Kaj odgovorite ljudem, ki trdijo, da je brezdomstvo samopovzročeno. Za to ne bi smeli zapraviti davkov?

Vsak ima pravico do pomoči. Ne glede na to, ali je brezdomstvo samopovzročeno, tega ne moremo presoditi. Veliko brezdomcev je doživelo tragične zgodbe in brezdomci se trudijo, da bi prišli nazaj v redno življenje. Zame je zelo pomembno, da s svojimi možnosti podpiram tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo.

Kakšna je verjetnost, da se brezdomec vrne v družbo? Ali osebno poznate brezdomce?

To ni lahka situacija, socialni stiki so odtrgani in po navadi izguba stanovanja ni edini problem. Sprejemanje pomoči družin, prijateljev ali celo institucij zagotovo ni lahek korak, vendar menim, da stvari veliko olajšajo. Moja glavna skrb je preprečevanje deložiranja. Kot socialni referent sem že imel veliko pogovorov z brezdomci in poznam tudi številne življenjske zgodbe prizadetih.

Dnevni dom Caritas Eggerheim v največji meri financirajo z darovi. Seznam stvari, ki jih trenutno nujno iščejo za kliente dnevnega doma, najdete v tabeli ob robu in tudi na spletni strani Caritas www.caritas-kaernten.at.

Brezdomstvo je v veliki meri posledica treh osrednjih dejavnikov tveganja: pomembno vlogo igra ločitev od partnerja, temu sledita odpoved delovnega mesta in izselitev iz stanovanja.

Oktobra 2019 je bilo v Celovcu 628 ljudi brez doma ali brez stalnega bivališča in brez stanovanja. To ustreza 0,6 % celovškega prebivalstva.

Stanovanjska stiska in pomanjkanje stanovanj v Celovcu prizadene predvsem avstrijske državljane in državljanke. 85 % vseh brezdomcev v Celovcu ima avstrijsko državljanstvo.

Brezdomstvo razlikuje dve stanji. Na eni strani so brezdomci ljudje, ki prenočujejo v javnih prostorih, ker nimajo prebivališča. Prenočujejo v parkih, v garažah, vhodih itd. Drug izraz za tako vrsto brezdomstva je akutno brezdomstvo.

Na drugi strani so brezdomci tudi ljudje, ki nimajo svojega življenjskega prostora in prenočujejo pri prijateljih, v domovih za brezdomce, v domovih za ženske itd. Brezdomci so tudi ljudje, ki se ne morejo vrniti v lastno stanovanje po izpustu iz zaporov ali bolnišnic.

Dom Caritas Eggerheim, dnevni dom

Kaufmanngasse 6 v Celovcu

+43 676 469 21 66
www.caritas-kaernten.at

Od aprila do oktobra od pon. do pet., od 8. do 16. ure.
Ob sob., ned. in ob državnih praznikih od 10. do 13. ure.
Od novembra do marca od pon. do ned. od 8. do 18. ure.
Pisarna je odprta od pon. do pet. od 8.30 do 12. ure in v pon., tor. in čet. od 13. do 15. ure.

JUNO Celovec. Pomoč mladim za prenočevanje

Karawankenzeile 33A v Celovcu
+43 650 9809343
www.junoklagenfurt.at

Od ponedeljka do četrtka od 14. ure do 9.30.

od petka do sobote od 14. do 10. ure

ob nedeljah in praznikih od 13. ure do 9.30

Od ponedeljka do petka od 17. do 10. ure in od sobote do nedelje od 19. do 10. ure.

Dom za brezdomce mesta Celovec

Bahnstrasse 35 v Celovcu

+43 463 32 1 70

Dnevno odprto od 18. do 9. ure.