V času podnebnih sprememb postaja regionalnost in biološki izvor živil vse bolj pomemben faktor. Vse več ljudi se odloča za to, da si sami pridelujejo hrano. Taka oseba je  Mirjam Kampuš, ki uresničuje svojo željo po lastni majhni kmetiji.

Čeprav ima do zdaj samo polje v Št. Jurju (St. Georgen am Sandhof) v bližini Celovca, je njen cilj ustvariti majhno kmetijo, kjer bi pridelovala biološko hrano. Pri pridelavi ne uporablja škropil ali drugih umetnih sredstev. »Škropil je veliko po celem svetu in naš cilj je, da bodo imeli naši produkti bio certifikat.« Pot do bio certifikata pa je dolga in potrebno je opraviti veliko kontrol kvalitete. Za te kontrole pa je Mirjam Kampuš hvaležna, saj potem ve, da je s tem zagotovljena visoka kakovost.

Željo, da začne z lastno pridelavo hrane v »majhno večjem obsegu«, ima že nekaj let. Kot mama treh otrok in babica dveh vnukinj je hitro spoznala, kako pomembno je imeti sveže sadje in zelenjavo. Zato tudi ni čuda, ko pove, da se že 13 let vegetarijansko prehranjuje. Telo je zanjo namreč dragoceno, hrana, ki jo zaužijemo pa ima velik vpliv na naše zdravje.

Prav zdravje pa je bil tudi razlog, zakaj se je po 22 letih poučevanja odločila za spremembo na poklicni ravni. »Zelo rada sem poučevala, a v zadnjih letih sem opažala, da mi to zdravstveno nekako slabo dela – poklic učiteljice je namreč zelo intenzivno delo, če želiš biti dobra.« V ozadju pa je tudi njeno zaznavanje celotnega sistema vplivalo na njeno odločitev. Z družino se je zato za eno šolsko leto odpravila na Novo Zelandijo, to vse skupaj pa je povzročilo, da je ubrala novo poklicno pot – najprej kot energetičarka, zdaj pa se ukvarja z zdravo prehrano. Kot energetičarka trenutno dela samo še v družinski meri, saj ji zaradi dela na polju ostane malo časa.

To je mogoče razumeti, ko opiše svoj tipičen dan. Nasmejano začne pripovedovat: »Dan se začne z zajtrkom, ko z možem Miho pijeva korenčkov sok.« Ob pol devetih pa se odpravi na polje, kjer se sreča s sodelavko, ki ji je ob delu velika pomoč. Skupaj ročno pulita plevel iz zemlje. In tega je veliko, saj ne uporabljajo škropil in vse rastline pustijo rasti. Tako tudi krompir, ki ga pod imenom »celovški krompir« ob sobotah prodaja v Celovcu na Pharmaziegasse 5. Na vprašanje, kaj je posebnost tega krompirja, pa navdušeno pripoveduje: »Je zgodnja sorta krompirja in ga lahko zdaj že pojemo. Ima mehko kožo in je zaradi rahlo sladkega okusa uporaben za mnoge jedi, kot npr. za pire ali ocvrt krompir. Zato ga imenujemo tudi naš ‚allrounder‘. Posebnost pa je, da ga lahko tudi dalj časa pustim v zemlji, potem postane koža bolj trda in po tem ga lahko shranimo tudi dva ali tri meseca v klet.« Sicer pa na polju, poleg krompirja, raste veliko več rastlin, med njimi buča, pokovka-koruza, razne vrste fižola in zelišča. Običajno dela na polju do dvanajstih ali enih, odvisno od vremena. Popoldne pa trenutno pripravlja krompir za prodajo, saj se mora pred prodajo posušiti.

Obstaja velika ponudba regionalne kakovostne hrane in da se je pravzaprav treba samo malo pozanimati. Učinek v kupovanju regionalnih in biološko pridelanih živil pa je velik. Mirjam Kampuš

Delo na polju opisuje kot trdo delo, ki ga rada dela in se veseli vsega, kar pridela. Rada pa ima tudi kraj, na katerem se polje nahaja, saj leži ob robu gozda, kjer ni več nobene hiše. »Samo še mir«, reče Mirjam Kampuš in s tem opozarja na ime svojega srčnega projekta. Mir.farm se ta namreč imenuje in mir v tem primeru pomeni kar več stvari: »Po eni strani je mir del mojega imena, po drugi strani pa pomeni tudi mir na kraju polja. Poleg tega pa se na Koroškem tudi reče ‚Mir olle‘, kar naj bi pomenilo, da vsi skupaj delamo in si pomagamo.«

To skupno delovanje ji je tudi v družini zelo pomembno, družina je zanjo namreč najvišja prioriteta. Zelo uživa v družinskem življenju in ponosno pripoveduje o svoji družini, ki ji pomaga pri uresničitvi njenih idej.

Ideja pa je, da z uresničitvijo njene kmetije tudi prispeva k pozitivni spremembi sistema. Regionalnost in biološki izvor produktov igrata pri tem pomembno vlogo. Vidi pa tudi koronavirus kot možnost za spremembo miselnosti pri ljudeh. »Po eni strani je grozna stvar in vsi živijo v strahu, po drugi strani pa je tudi priložnost, da premislimo, da ni več vse samoumevno, kar jemo, temveč je to zelo dragoceno.« To spremembo pa je že mogoče zaznati – med drugim pri ljudeh, ki hodijo mimo njenega polja in s katerimi se rada pogovarja. Povedo ji, da je koronavirus povzročil, da še bolj pazijo, kaj kupujejo in da kupujejo pri domačih kmetih v okolici. Mirjam Kampuš si želi, da bi tako ostalo. Poudarja, da obstaja velika ponudba regionalne kakovostne hrane in da se je pravzaprav treba samo malo pozanimati. Učinek v kupovanju regionalnih in biološko pridelanih živil pa je velik. »Naš planet to potrebuje, zato je po mojem pomembno, se razvijati v to smer. Čim bližje dobiš hrano, tem boljše je za naravo in za cel sistem.«

Za prihodnost si želi, da se bo prav ta sistem malo umiril. Kot družinski človek si pa predvsem želi zdravja za svojo družino - »s tem lahko vse narediš«.

Elena Marko