O Srečanjih otroških in mladinskih zborov, ki sta letos potekala v Pliberku in na Radišah, smo v Nedelji že poročali. Čudovit je bil pogled na mlade nadobud­neže, ki so navdušeno mahali z odra, se vrteli, prepevali in se tako navajali na nastope pred polno dvorano. Občudovanja vredni so bili voditelji in voditeljice, ki so jih usmerjali, vodili, igrali na inštrumente, skupaj z njimi prepevali in se veselili prisrčnih nastopov. Ena izmed njih je bila Elena Rutar. 

Skupaj z Jasmino Hajnžič in Terezo Mistelbauer vodi zbor Zvezdice Danice: »Že od otroških let se poznamo in vse tri skupaj prepevamo. Pred tremi leti smo začeli z novo generacijo, ki je bila še premajhna za otroški zbor. Ker jih je bilo toliko, smo naredili samostojno skupino, v kateri prepevajo otroci od treh let do druge šolske stopnje,« o Zvezdicah Danice, kjer poje okoli dvajset otrok, pripoveduje Elena Rutar. Srečujejo se enkrat na teden, vsako soboto. Vaje zbora, v katerem so tako majhni otroci, so temu prilagojene. »Vaje so bolj sproščene, se veliko igramo, imamo ritmične vaje, s katerimi otroci prepoznavajo ritem. Poslušamo zgodbe in otroci ob tem igrajo na glasbila. Vse igre imajo povezavo z glasbo. Na koncu zapojemo pesmi, ki smo jih izbrali,« pove Elena Rutar, ki še doda, da se med letom naučijo največ šest pesmi, kar je že dosežek za malčke. Sedaj, ko je kar nekaj njihovih članov že v ljudski šoli, pa je izziv tudi to, da naloge v zboru dobro porazdelijo, tako da starejši otroci dobijo več odgovornosti, na primer pojejo solo, igrajo inštrumente. Na tak način, z dodatnimi nalogami, imajo več veselja do petja v njihovem zboru, ki ima vsako leto vsaj dva nastopa, in sicer na društvenem Novoletnem koncertu in na Srečanju otroških in mladinskih zborov. Letos so prvič dobili tudi povabilo za gostovanje, nastop v Žitari vasi, kamor so povabljeni, bo njihov letošnji tretji nastop. 

Elena Rutar se z otroki ukvarja tudi v poklicnem življenju, saj je ljudskošolska učiteljica v Mohorjevi ljudski šoli v Celovcu, v Škofičah in na Hodišah. Letos poučuje prvo leto, v razredu pa se počuti zelo dobro. »Rada delam z otroki, poučujem bolj kreativne predmete, kjer otrokom pustim, da lahko svojo kreativnost izrazijo,« pri tem pa jih usmerja, če to potrebujejo. Tudi v šoli jim z veseljem posreduje svoje glasbeno znanje. Skupaj prepevajo različne pesmi, od ljudskih in tradicionalnih pa do modernih, ki jih otroci slišijo na radiu. »Malo mojega, malo njihovega,« se nasmeje Elena Rutar.

Po tem letu bo šla še naprej študirat, a bi se rada vrnila na Koroško in spet delala kot ljudskošolska učiteljica. Sama je ljudsko šolo obiskovala v Št. Primožu, odraščala pa je v Št. Vidu v Podjuni. Po zaključeni Slovenski gimnaziji je uspešno doštudirala na Pedagoški visoki šoli v Celovcu. Dolgčas ji v življenju ni. Poleg tega, da je sovoditeljica otroškega zbora Zvezdice Danice, poje pri Danici še pri mladinskem ter pri mešanem zboru, tako je bila pri minulem koncertu Mav drhač skoraj ves čas na odru. Zelo ji je bilo všeč tudi to, da so peli vsak na svoj mikrofon in da so poskrbeli še za koreografijo. Bilo je naporno, a »če imaš veselje, vse gre,« pravi. Poleg prepevanja se v prostem času druži s prijatelji in se ukvarja s športom. 

Je tudi članica društva IniciativAngola in je vsako jesen pristojna za tombolo. »Če si pestrih dejavnosti navajen že iz otroških let, je to že rutina in to spada k življenju,« meni Elena, ki bi rada v nadaljevanju svojega študija odšla tudi v tujino prek programa Erasmus. Nato pa si želi, da bi se vrnila na Koroško in da bi tukaj dobila delo. 

                Mateja Rihter