Škofija Bozen-Briksen je imela vse svoje urade dvojne: nemške in italijanske. Po vzoru krške škofije so ustanovili dvojezične urade. Tako je nastala posebna povezava. Jeseni leta 2019 je delegacija iz Koroške obiskala Južno Tirolsko in si ogledala tamkajšnjo situacijo. Dogovorjeno je bilo, da Južni Tirolci kmalu vrnejo obisk. To je bilo mogoče šele letos aprila, a je bilo zaradi dolgega čakanja srečanje še bolj prisrčno.

Reinhard Demetz, vodja pastoralne službe škofije Bozen-Briksen je s še štirimi sodelavci in sodelavkami prišel v Tinje, kjer so gostje prenočevali. Srečanje se je začelo ob skupni mizi in nadaljevalo v izmenjavi izkušenj s škofom Jožetom Marketzem. V pogovoru, ki ga je moderiral Tonč Rosenzopf-Jank, so sodelovali še vodja Dušnopastirskega urada Andrej Lampichler, dekan Janko Krištof, predsednica Katoliške akcije Ani Boštjančič, diakon Bernhard Wrienz, vodja Junge Kirche Jakob Mokoru in glavna urednica Nedelje Mateja Rihter. Vsak je povedal nekaj o področju, na katerem deluje, nato se je razvil sproščen in vsebinsko bogat pogovor. Škof Marketz se je spominjal časa, ko je promoviral na Dunaju in je imel nato predavanja v Boznu – takrat na Južnem Tirolskem še sploh niso razmišljali o dvojezičnosti, vse je bilo strogo ločeno. V tridesetih letih se je to spremenilo, da je zanje sedaj tudi dvojezičnost realnost. Poudarjen je bil pomen sinode na Koroškem, kjer se je na področju sožitja mnogo doseglo, čeprav je politika sedaj te dosežke Cerkvi vzela – redko se govori o prispevku Cerkve na tem področju. Pomembno je bilo, da so na sinodi stvari nagovorili, da so se upali razvijati naprej. Sinoda je bila smerokaz. To, da sta dva jezika na Koroškem, so hvaležno sprejeli kot Božji dar. Škof je izpostavil, da imamo odgovornost »tukaj in zdaj, pomemben je človek, ne abstraktne ideje.« Dragoceno vlogo pri ohranjanju slovenščine imajo tudi pesmi, ki dajejo občutek »tu sem doma.« Pomembno je videti obe strani, čeprav stojiš samo na eni. Ljudje še čutijo rane, ki so jim bile prizadejane v zgodovini, prenašajo se skozi generacije. Problem je, če stopijo samo v vlogo žrtve ali če samo sebe postavljajo kot žrtve in na vse druge žrtve pozabijo. Trenutna tragična situacija v Ukrajini je pogled usmerila tudi na vojne, ki so prizadele Korošce in Južne Tirolce. »Vojno lahko dobiš z orožjem, a z orožjem ne moreš dobiti miru,« je dejal škof Marketz.

Pomoč iz Južne Tirolske
Južni Tirolci so najprej sodelovali z organizacijami na Koroškem, ki so delale proti koroškim Slovencem, nato je prišlo do zgodovinskega preobrata, ko so ugotovili, da morajo biti solidarni pravzaprav z manjšino – in to so koroški Slovenci. Svojo solidarnost so dokazali tudi s finančnimi podporami. Na pogovoru je beseda tekla tudi o odnosu Cerkve in politike. Primerjava situacij je bila zelo zanimiva: na Južnem Tirolskem so teoretično vsi dvojezični, na Koroškem tega ni. Čutiti z drugim in misliti z drugim – tudi z drugo narodno skupnostjo – je pot v prihodnost. »Čas je zrel in osebe so zrele,« je situacijo opisal Reinhard Demetz, vodja pastoralne službe škofije Bozen-Briksen. Vedno znova pa je treba iskati ravnotežje. Izpostavljeno je bilo tudi, kako ključna je vloga žensk.

Delegacija iz Južne Tirolske je bila na pastoralnem obisku krške škofije od petka, 29. aprila, do nedelje, 1. maja 2022. Spoznali so Rož, Podjuno in Ziljo. Pogovore s članicami in člani župnijskega sveta in prijetna srečanja so imeli v farah Pliberk, Železna Kapla, Obirsko, Ziljska Bistrica, Radiše in Bilčovs, kjer so bili tudi pri dvojezični sv. maši. V vseh teh pogovorih z dekani, župniki in člani župnijskih svetov je prišla do izraza raznolikost ter bogatost dvojezičnih far. Pa tudi od začetnih težav do sedanjega dobrega sodelovanja v župnijskih svetih, ki so sad škofijske sinode leta 1972. Na Ziljski Bistrici so si ogledali razstavo ob 80. obletnici pregona koroških Slovenk in Slovencev. Vse tri dni je obisk spremljal in vodil Andrej Lampichler, vodja Dušnopastirskega urada.

Mateja Rihter