Uvodna prireditev leta literature na Koroškem je pokazala predvsem eno: enako pozornost za literarno ustvarjanje v nemškem in slovenskem jeziku je v deželi samoumevna. Tudi besede v obeh jezikih so na odprtju leta literatura na Koroškem postale samoumevne. Dominik Srienc je spregovoril najprej slovensko, tudi deželni glavar. Protesti zaradi slovenske besede, ki jih je pred leti spregovoril v prostorih Musilovega inštituta Florjan Lipuš, so zgodovina. Dominik Srienc: Hišni red je literatura. Literatura pa je na Koroškem najmanj dvojezična.

Lena Kolter to svojo literaturo, ki se sprehaja med dvema jezikoma, podkrepi s svojo glasbo. Aplavz ji je zagotovljen. Zbrani v dvorani poslušajo med vrsticami in slišijo tudi vmesne tone. Leto literature se lahko začne. Dominik Srienc, ki je v zadnjem času na Koroškem vedno bolj postal središčna osebnost literature (ni le sokurator Leta literature, temveč vodi tudi literarni tečaj ob nagradi Ingeborg Bachmann), razloži, kako je to leto zamišljeno. »Literatura je več kot le besedilo. Je družbeni prostor, kraj dogajanja, spominjanja in domišljije. Nastaja s pisanjem, se razvija z branjem in postaja družbeno pomembna z deljenjem, razpravljanjem in doživljanjem.« Vsi ti omenjeni razlogi so bili povod za Kulturni oddelek dežele Koroške, da postavi v središče svojih kulturnih prizadevanj v letu 2026 literaturo in, kakor je rekel Dominik Srienc, omogoči doživljanje literature iz Koroške in na Koroškem – dvojezično, večjezično, medgeneracijsko, regijsko, urbano. »Otroci, mladina, odrasli in starostniki naj ne bi zgolj prebirali literature, temveč jo doživljali kot živo kulturno prakso tako v javnih prostorih, izobraževalnih ustanovah in na nepričakovanih mestih. Trajnostni vidik v tem primeru ni le ekološki, ampak predvsem strukturni: kar bo vzniknilo leta 2026, naj ostane tudi v prihodnje.« Leto literature na Koroškem za Dominika Srienca nima samo dvanajst mesecev, traja dlje. Za sokuratorki Christine Haupt-Stummer in Doris Moser je pomembno, da se v tem letu, ki presega okvir dvanajstih mesecev, naredi literarno življenje v deželi vidno. »Leto literature je investicija v prihodnost Koroške, v deželo literature, v deželo bralk in bralcev.«

Med kuratorji za leto literature je tudi Andi Krištof. Njegov prispevek je vidni del tega leta s podaljškom. To bosta predstavljala dva osrednja instrumenta. Prvi je dvojezična digitalna platforma (literatur-platforma.at), ki naj bi bilo trajno ogrodje literarne platforme. »Na njej bodo prvič zbrani vsi pomembni akterji – od avtorjev in avtoric, prek založb in društev vse do festivalov in bralnih kotičkov – ki tako postanejo lokalno in nadregijsko dostopni.« Za to spletno platformo je bila Andiju Krištofu zgled spletni stran Društva slovenskih pisateljev in pisateljic Avstrije slolit.at. Drugi osrednji instrument pa je mobilna enota za posredovanje literature Literatura Mobil. Kako naj to poenostavljeno povedano zgleda? Ta mobilna enota je sestavljena iz stilizirane strehe, pod katero so zbrane škatle s koroško literaturo. Do sedaj je zbranih knjig 111 avtoric in avtorjev pod geslom »Koroška biblioteka«, ki bo šla na potovanje po Koroškem in bo prišla v kraje na podeželju, kjer je pomanjkanje stika do knjig in literature. Andi Krištof: »To je začetek nečesa.« Ta Literatura Mobil se bo med drugim ustavila tudi na Triviumu, v Koroškem muzeju in še kje. V zabojih so zbrane knjige od Petra Handkeja do Florjana Lipuša, od Maje Haderlap pa do Ingeborg Bachmann. Pravzaprav je to leksikon na en pogled: imena niso zapisana v knjigi, ampak na hrbtnih straneh knjig, zbranih v zabojih. In ta izbor ni dokončen, »to, kar manjka, bomo dodali,« pravi Krištof. Prav to pa bo kmalu treba in vedno spet in vedno znova. V teh dneh bo izšla zbirka črtic Verene Gotthardt pri založbi Wallstein, zbirka črtic Stefana Feiniga, pa gre začetek marca v tisk pri Mohorjevi založbi.

Leto literature je odprl deželni glavar Peter Kaiser. V prvo poglavje je zapisal: »Koroška je ena redkih regij v Evropi s toliko pisateljicami in pisatelji, ki pišejo priznano evropsko in svetovno literaturo.« Ob tej izrednosti je zahteval, skrbeti za pogoje, da bodo ti, ki pišejo od tega lahko tudi živeli.«

Toda sedaj še ni vsega konec. Pod geslom »Literatura iz Koroške. Literatura na Koroškem. Koroška kot literatura« naj nastane roman, ki naj bi ga pisala celotna Koroška. Vsi, ki imajo kako povezavo s Koroško in želijo o svoji zgodbi in pogledih, povezanimi s Koroško, kaj napisati, to lahko storijo. K sodelovanju so vabljeni tako priznane avtorice in avtorji kot tudi taki, ki jih pisanje enostavno zanima. Iz teh zbranih besedil bo v transparentnem procesu nastal roman, napisan od mnogih. Kdor želi sodelovati, naj se prijavi na: roman.kaernten@gmail.com, tam bo prejel potrebne podatke.

Vincenc Gotthardt