11 dni, 19 letov, štiri države, več ko 16.000 kilometrov, 25 govorov ali pridig: potovanje papeža Leona XIV. po Afriki je bilo doslej njegovo najintenzivnejše. Obiskal je Alžirijo, Kamerun, Angolo in Ekvatorialno Gvinejo.

Potovanje papeža Leona XIV. po Afriki je bilo polno močnih podob in velikih nasprotij. Alžirija kot muslimanska država, Angola, Kamerun in Ekvatorialna Gvineja kot pretežno krščanske države. Navdušene množice vernikov, srečanja z državniki, a tudi revščina, nasilje, korupcija in hrepenenje po miru.

Alžirija je bila zgodovinski postanek. Še nikoli prej noben papež ni obiskal te države. Papež Leon XIV., ki prihaja iz avguštinskega reda, je obiskal stolnico, posvečeno svetemu Avguštinu iz Hipona. Ob tem je dejal: »Tukaj so molili mučenci. Tukaj je sveti Avguštin ljubil svojo skupnost, v strastnem iskanju resnice in v službi Kristusu. Nošeni z gorečo vero. Bodite dediči tega izročila, pričujte v bratski ljubezni, v svobodi tistih, ki so bili od zgoraj na novo rojeni, in v upanju na zveličanje sveta.« Za papeža je bil to očitno eden najbolj osebnih in duhovnih trenutkov potovanja. Politično težo pa je obisk dobil že ob prihodu v glavno mesto Alžir. Pri spomeniku žrtvam krvave vojne za neodvisnost je spregovoril o miru: »Prihodnost pripada možem in ženam miru. Na koncu pravičnost vedno zmaga nad krivico. Nasilje nikoli nima zadnje besede.« Katoliška skupnost v Alžiriji je zelo majhna. Med več ko 47 milijoni muslimanov živi le okoli 9.000 katoličanov. Prav njim je papež namenil spodbudne besede: »V svetu, kjer razdeljenost in vojne sejejo bolečino in smrt, znotraj narodov, skupnosti in celo družin, je vaše mirno skupno življenje močan znak. Širite bratstvo in v drugih prebujate hrepenenje po skupnosti in spravi.«

Kamerun leži na stičišču angleško in francosko govoreče Afrike. Zaznamovan je s konflikti in z najstarejšim državnim voditeljem na svetu. Tu je papežu Leonu XIV. šlo predvsem za mir.

Angola je v južni Afriki in je portugalsko govoreča država, z večstoletno zgodovino hudega trpljenja, trgovine s sužnji, državljanske vojne in izčrpavanja naravnih virov. Tukaj je papež ostro nastopil proti izkoriščanju in korupciji. Papež Leon XIV. je ob srečanju z oblastjo opozoril na dolgo zgodovino izkoriščanja in pozval k odgovornemu vodenju države. »Ne bojte se različnih pogledov. Ne dušite perspektiv mladih in sanj starejših. Bodite sposobni reševati spore in jih spreminjati v poti prenove. Skupno dobro postavite nad posamezne interese in nikoli ne zamenjujte svojega dela s celoto.« Cerkev ima v Angoli velik vpliv, saj je okoli 40 % prebivalcev katoličanov. A država kljub bogatim naravnim virom še vedno trpi zaradi revščine in korupcije. Pri maši je papež Angolo imenoval »ranjena dežela« in dejal: »Naj nihče ne obupa pri gradnji nove države, v kateri bodo stare delitve za vedno presežene. Kjer bosta sovraštvo in nasilje izginila, kjer bo nadlogo korupcije ozdravila nova kultura pravičnosti in delitve.« Pozval je tudi k pravičnejši delitvi bogastva: »Mnoga hrepenenja uničujejo nasilneži in izkoriščajo despoti. Nismo rojeni zato, da bi postali sužnji.« Njegovo osrednje sporočilo je bilo jasno: »Ljubezen mora zmagati, ne vojna.« In še: »Dostojanstvo ni predmet pogajanj. Razvoj potrebuje pravičnost in voljo do delitve oblasti.«

Ekvatorialna Gvineja je špansko govoreča država, kjer vlada ne najstarejši, a najdlje vladajoči državni voditelj na svetu z železno roko. Tukaj je papež Leon XIV. odprl temo človekovih pravic.

Rdeča nit papeževih govorov je bilo povsod tudi veselje do krščanstva. Evangelij, ki navdušuje, premaguje mlačnost in spodbuja k dejavnosti. Drugače kot na njegovih dveh prejšnjih potovanjih v tujino (Bližnji vzhod in Monako) se je papež Leon XIV. v Afriki pokazal kot to, kar je bil desetletja: misijonar. Včasih je nastopal bolj odprto in odločno, kot smo bili pri njem doslej vajeni.