Organisation / Organizacija

Nedelja

Brücken bauen – gradimo mostove

Med Rožekom in Dravogradom – umetnost na trinajstih mostovih v okviru CarinthiJA 2020

Med Rožekom in Dravogradom – umetnost na trinajstih mostovih v okviru CarinthiJA 2020

Uvodna prireditev Gradimo mostove v Rožeku (Gotthardt
Uvodna prireditev Gradimo mostove v Rožeku (Gotthardt

V Galeriji Šikoronja v Rožeku se je začel projekt »Brücken bauen – gradimo mostove«, ki ga je spodbudil Gerhard Leeb. Projekt v okviru jubilejnega leta CarinthiJA 2020 vključuje 13 mostov na Dravi med Rožekom in Dravogradom. Projekt želi simbolično povezati obe narodni skupnosti na Koroškem, prav tako povezuje dve deželi in postavlja v središče umetniško ustvarjanje.

Most v Rožeku je od sobote, 20. junija, tudi razstavni prostor, saj so postale del njega slike pesnika in slikarja Gustava Januša in umetnice Larisse Tomasetti. V četrtek, 25. junija, se projekt nadaljuje na mostu v Dravogradu. Tu bosta dala mostu umetniški poudarek umetnik iz Šmihela pri Pliberku Helmut Blažej in umetnik iz Dravograda Srečko Frühauf.

Brez Prešernove Zdravljice tudi v Rožeku ni šlo. Gerhard Leeb je citiral nekaj vrstic iz slavne pesmi »Žive naj vsi narodi …«. Povedal je, da ga ta pesem spremlja že 40 let in je bila vedno tudi spodbuda najti stike do sosedov doma in čez meje. S projektom, v njegovem središču sta Drava in mostovi, je udejanjil svoj najpomembnejši projekt srečavanja med narodoma doma in povezovanja čez državno mejo.

Mnogo umetnikov in umetnic tega projekta, ki bodo v naslednjih tednih na svojih mostovih predali javnosti svoja dela, so bili v Rožeku. Marsikateri župan občin, skozi katere teče Drava, je bil navzoč, samo eden bo manjkal, ker ne sodeluje. In ko bo projekt končan, se bodo oktobra spet vsi zbrali v Rožeku na vrtu Galerije Šikoronja – takrat, da pogledajo, katere niti so se stkale in katere še utrdile. Mnogi bodo do takrat spoznali, kot je dejal Peter Fritz, koordinator praznovanj ob jubilejnem letu CarinthiJA 2020, »da Drava ni samo kot trak, ki je položen skozi deželo, temveč da ima tudi prečne črte, mostove, ki povezujejo«.

Povedal je tudi, kako se je začelo pred dvema letoma. Od Gerharda Leeba je prejel priporočeno pismo, v katerem mu je napisal, da so sedaj vsi mostovi Drave od Rožeka do Dravograda njegovi. Ob pogledu na dogodek v Rožeku je dejal: »Tu je nekaj nastalo, kar se ne ustavi ob meji in ponuja nove perspektive za prihodnost«. Spregovoril je tudi generalni konzul Repubike Slovenija Anton Novak. Poudaril je: »Vsak si želi imeti dobre sosede, na katere se lahko zanese.« Za Koroško je omenil, da je treba povezovanje med narodoma še izgraditi, »potrebna pa bi bila taka dvojezičnost, da bi vsak vsakega razumel v svojem jeziku«.

Med političnim predstavniki dežele je bil tudi deželni svétnik Martin Gruber, ki je odgovoren za gradnjo in popravljanje mostov v deželi. Podčrtal je, da spada gradnja mostov med najzahtevnejše in najdražje projekte v gradbeništvu. »Čim globlji je jarek in tem bolj divja je reka, tem večji je izziv pri gradnji mostu. Tako je most tudi simbol za medčloveške odnose. Vsak jarek je mogoče premostiti, vsak podrti most je mogoče ponovno zgraditi. Mostove je treba vedno znova graditi tudi v medčloveških odnosih, predvsem pa tudi v prihodnost.«

Larissa Tomasetti in Gustav Januš (Gotthardt)
Larissa Tomasetti in Gustav Januš (Gotthardt)

Spregovoril je tudi deželni glavar Peter Kaiser. Opozoril je na gesli: Umetnost povezuje in Gradimo mostove. »Oboje se dopolnjuje in zrcali razvoj obeh narodnih skupnosti po dolgih spreminjajočih se zgodovinskih dogodkih s poskusom sprave v raznolikosti in reševanjem odprtih vprašanj v prihodnosti kot skupne naloge.« Simbolika gradnje mostov mora imeti veljavo tudi po letu 2020. Sploh pa naj ni jubilejno leto 2020 konec kakega stoletja, temveč začetek novega, v njegovem središču bo krepitev povezujočega med ljudmi naše dežele.

Na začetni prireditvi je spregovoril tudi župan občine Rožek Franz Werner Richau. Najprej je zbranim namenil nekaj slovenskih besed »iz spoštovanja do drugega deželnega jezika«. Poudaril je: »Dogodki v dveh svetovnih vojnah niso naša odgovornost, vendar smo odgovorni za sedanjost in prihodnost, predvsem pa za mirno sožitje.«

Galeristka Marija Šikoronja je med zbrane, preden so odšli na most v Rožeku, dala na pot še prepričanje: »Ob takih projektih je moje veselje veliko, ker vidim odprta vrata za še pozitivnejši razvoj na Koroškem.«

Nekaj dela ostaja. Niso vsi mostovi na Dravi del tega projekta. Enemu županu v Podjuni umetnost sožitja še ni uspela in tako ostaja most v njegovi občini prazen.

Vincenc Gotthardt