Organisation / Organizacija

Nedelja

Branje poezije med slikami

Mili Hrobath izdala novo pesniško zbirko

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Lena Kolter in Mili Hrobath (Nedelja)

Sanje o marelicah, Barvitost časa, Ozare dneva in sedaj še pesniška zbirka z naslovom Vedo znova/Immer wieder. Pesnica Mili Hrobath je s svojo poezijo spet sredi javnosti. Kar se je spremenilo: pesniška zbirka je dvojezična in založba je nova. Medtem ko so vse njene prejšnje pesniške zbirke izšle pri Mohorjevi založbi, je najnovejša izšla pri založbi Wolf Verlag.

Mili Hrobath sedi za mizo v knjižnem centru Haček v Celovcu. Ob njej Lena Kolter z violino. Branje poezije požlahtni s svojimi lastnimi skladbami. Prostor pod knjigami knjigarne Haček je do zadnjega zaseden. Za Mili Hrobath in glasbenico Leno Kolter slike hčerke pesnice Kristine Hrobath. Kdor bo pozneje listal v novi pesniški zbirki, se bo z njimi ponovno srečal v knjigi. Kot most med posameznimi pesmimi so. Ob robu je še mogoče slišati pogovor med založnikom Gernotom Raggerejem in vodjem knjigarne Haček Hanzijem Mlečnikom. Hanzi Mlečnik mu pravi, kako zelo se je trudil spraviti slike na panoju za mizo v vodoravno lego. Gernot Ragger mu svetuje: »Prepusti to drugič meni, imam izkušnje z obešanjem slik.«

Nekaj besed pove tudi Natalija Hartmann, predsednica Slovenskega kulturnega društva v Celovcu, soprireditelja večera, ki praznuje letos svojo 70-letnico. Slovenska beseda je v središču dela društva, nič manj pa skrb za sožitje med narodoma v glavnem mestu Koroške. Zato je še posebej vesela slovenske poezije, ki jo je avtorica za nemške sodeželane prevedla v njihov materni jezik.

Spregovoril je tudi založnik Gernot Ragger, ki je podčrtal predvsem to, da je ob nastajanju knjige užival, »ker sta avtorica in ilustratorka zelo natanko vedeli, kaj želita«.

Vodja knjigarne Haček Hanzi Mlečnik je pametno odločil, da pesnice Mili Hrobath ni predstavljal, saj je bila vsem zbranim dobro znana. Do zdaj izdane pesniške zbirke na mizi, za katero je brala, so bile o njenem pesniškem ustvarjanju v preteklih desetletjih zgovorna slika. Nekaj več je povedal o ilustratorki Kristini Hrobath, katere slike je z vso natančnostjo dovolj dolgo spravljal v vodoravno lego. Za predstavitev njenih slik je uporabil njene besede, ko mu je rekla. »Ko slikam, nikoli ne vem, kam me vodi roka.« Pa je na koncu prireditve Hanzi Mlečnik le še enkrat stopil pred zbrane z novo pesniško zbirko Mili Hrobath v rokah in rekel: »Ta knjiga ima sprednjo in zadnjo stran in ima tudi močan hrbet.« Postavil jo je na mizo pred pesnico MIli Hrobath in nadaljeval: »Tudi ti, Mili Hrobath, si kakor knjiga: »Pokončno stojiš pred nami z besedami, ki so nam močna hrbtenica.«

Mili Hrobath, rojena v Selah »in doma v Št. Lenartu pri Sedmih studencih, kjer smo si zgradili gnezdo,« je svoje branje začela z verzom »Izgubila sem besedo, ne torbice, ne očal … « In kdor je prisluhnil njenemu branju in bo bral njene verze v knjigi, ve: njene besede se ne bodo izgubile, to je poezija, ki ostaja in je in bo našla pot iz Koroške med slovensko govoreče ljudi po vsem svetu.

Pesniški zbirki Mili Hrobath »Vedno znova/Immer wieder« je na začetku zapisano na pot: »Že zdavnaj smo izgubili pregled nad pesniškim ustvarjanjem pesnice Mili Hrobath. Z najnovejšo pesniško zbirko je hipoma spet tu. To je nežna poezija redkih besed, ki z enim samim verzom sproži plaz močnih slik. To je sveža kristalno čista voda, za katero je staro domače ali moderno korito vedno premajhno in pljuska čez rob v svet. Njena poezija ve tudi za sušo v življenju in po svetu. Pesnici so samo besede premalo, za njimi mora biti še nekaj več. Prav ima: moč poezije je tudi v tem, kar ni zapisano. Čeprav varčuje z besedami: njena poezija se ne spočije v molku, vedno se znajdemo sredi zgodbe. Ta poezija močnih slik je v koroški literaturi že sedaj na poti večnosti.«

Posebna dragocenost pesniške zbirke je simbioza poezije Mili Hrobath in slikami hčerke Kristine Hrobath. Takole piše o ilustracijah: »Njene nežne in tihe slike pozlatijo pesmi. Jezika jim ni treba izbirati, edino, kar morajo biti, to so – kristalno čiste in mirijo poplavo barv sveta. Po prvem rahlem listanju v knjigi je jasno: te pesmi je treba brati tudi med slikami.«

vg

Mili Horbath: Vedno znova/Immer wieder. Slike: Kristina Hrobath. Založba Wolf. Wolfsberg 2023.