Na tiskovni konferenci sta ministrica za verska vprašanja Raab in kardinal Schönborn v zastopstvu vseh cerkvenih in verskih skupnosti razložila nadaljnje ukrepe. Med drugim morajo verniki pri bogoslužjih nositi zaščitne maske in upoštevati varnostno razdaljo dveh metrov. Na osebo mora biti na voljo 20 kvadratnih metrov celotne površine cerkve.

Ministrica za verska vprašanja Susanne Raab in kardinal Christoph Schönborn sta danes v četrtek, 23. aprila, na skupni tiskovni konferenci predstavila kriterije za javna bogoslužja v zaprtih prostorih, ki naj bi bila spet mogoča od 15. maja naprej. Tako morajo verniki pri skupnih bogoslužjih nositi zaščitno masko in upoštevati varnostno razdaljo dveh metrov. Na osebo mora biti na voljo 20 kvadratnih metrov celotne površine cerkve, površine in naprave kot na primer kljuke pa je treba redno čistiti in dezinficirati. Upoštevanje pravil je treba zagotoviti s kontrolami pri vhodu in posebnimi redarji.

Smernice so prej uskladili s cerkvami in verskimi skupnostmi, kardinal Schönborn se je po dogovoru v zastopstvu vseh udeležil tiskovne konference. Schönborn je pojasnil, da morajo na osnovi teh kriterijev Cerkve in verske skupnosti izdelati smernice za svoje področje.

»Varnostni ukrepi so potrebni in smiselni, da lahko na odgovoren način postopoma normaliziramo versko življenje,« je dejal Schönborn. Za to sta kot doslej potrebna razsodnost in kreativnost. Kljub zgodovinsko edinstvenim omejitvam, »smo lahko živeli in lahko živimo vero,« je povedal kardinal. Potrebne omejitve, in tu je bilo soglasje vseh Cerkva in verskih skupnosti, ustrezajo razumljivi ljubezni sebe in ljubezni do bližnjega, kar sodi v vse vere.

Pri tem mora biti jasno: »Gotovo bo trajalo še nekaj časa, da bomo živeli vero tako, kot smo to poznali,« tako Schönborn. Javna bogoslužja z ukrepi zdaleč niso vse, kar predstavlja krščanstvo. Schönborn je opozoril na številne družinske in sosedske oblike verskega življenja, molitev in bogoslužna praznovanja doma.

Papež Frančišek je po kardinalovem mnenju „velik zgled“ v stanovitnosti, s katero živi potrebne omejitve. Tudi prebivalstvo je ravnalo zgledno: Schönborn je govoril o »delujoči ljubezni bližnjega«. Versko življenje pa »v zadnjem času nikakor ni mirovalo«: pri judih, kristjanih in mislimanih prakticirajo vero tudi doma. Hkrati je kardinal dejal, »da potrebujemo za reševanje korona-krize še naprej veliko solidarnosti«, tudi čez meje naše dežele. Veliko ljudi je utrpelo stisko in videti moramo tudi stisko v drugih deželah, tako Schönborn: »Močno živimo to, da je človeštvo družina in v tej človeški družini si moramo pomagati«.

Schönborn je v zaključku dejal, da se že veseli velike zahvalnega bogoslužja , ko bodo premagali krizo. Dodal je še, da osebam, ki niso povsem zdravi, odsvetuje obisk sv. maše v cerkvi. Tudi glede obhajila in blagoslovljene vode bodo še razpravljali. Petje z zaščitno masko bo trenutno potrebno. Glede pogrebom in porok bodo sledili še pogovori. V večjih razdaljah se bo pogrebov na prostem lahko udeležilo več oseb. Tudi o tem bodo stekle še razprave.

Zahvala vernikom in verskim predstavnikom

Ministrica Raab je imela razumevanje, da verniki pogrešajo skupno obhajanje bogoslužij in molitev v skupnosti, kajti vera v težavnih časih, kot jih doživljamo, daje oporo in moč. Hkrati je videla veliko skupne povezave in podpore in tudi kreativnosti v skupnem boju proti virusu. Opozorila je na številne prenose bogoslužij in potem tudi posebej poudarila delo pomoči po telefonu.

»Zato bi se rada vsem vernikom, ne gelde na versko skupnost, zahvalila za potrpljenje in vztrajanje,« tako Raab: »V teh težavnih časih so bili pozorni drug do drugega, drug drugemu so pomagali in kot družba pokazali povezavo.« Poleg tega se je zahvalila predstavnikom vseh šestnajstih verskih skupnosti za dobro sodelovanje v času krize.

kathpress/Frank