Organisation / Organizacija

Nedelja

Bog nas spremlja in ve, kaj je za nas dobro

Dobrota se vedno vrača. V to je prepričana predsednica Katoliške akcije Ani Boštjančič iz Branče vasi. Z njo smo se pogovarjali ob 60. rojstnem dnevu.

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Predsednica Katoliške akcije Ani Boštjančič (Nedelja)

Ko začne Ani Boštjančič pripovedovati o svojem življenju, pravi: »Moram začeti pri starših, vse črpam in živim iz verskih in narodnostnih vrednot, ki smo jih podedovali doma. Oče je lansko leto umrl, star skoraj 93 let. Zelo smo hvaležni, da smo ga smeli tako dolgo imeti med nami. Mama, ki bo letos stara 90 let, je središče družine. Zame je velik zgled, šest otrok nas je, mama nas drži skupaj. Iz tega črpam, iz te ljubezni in dobrote. Mama zdaj pravi, da ne more več toliko delati, ampak za vse nas moli.«

Kako je molitev pomembna, je Ani Boštjančič prvič začutila, ko je bila stara 30 let in je imela težko prometno nesrečo. Bilo je zelo hudo, zdravniki so mislili, da ne bo preživela. »Dobila sem moč in takrat sem prvič začutila Božjo bližino, da me Bog spremlja, da se mi nič ne bo zgodilo. Izgubila sem strah. Prvi dotik z Bogom je bil zame Božja milost. Zame je življenjski moto: Bog nas spremlja in Bog ve, kaj je za nas dobro. Milost je, da to lahko začutiš, da lahko zaupaš in rečeš: Zgodi se tvoja volja.«

Bog nas spremlja in Bog ve, kaj je za nas dobro. Milost je, da to lahko začutiš, da lahko zaupaš in rečeš: Zgodi se tvoja volja.

Banka je bila njeno delovno mesto, pri Posojilnici je delala zelo rada: »Če bi lahko še enkrat izbirala, bi spet vzela to službo, tako lepo je bilo delati z ljudmi. Koliko veselja, koliko odnosov, stranke so mi večkrat povedale zaupne stvari. V timu smo se dobro razumeli.« Velik zgled pri delu ji je Mati Tereza, ki je vedno rekla, da če kaj delaš, moraš delati s srcem, z ljubeznijo. »To je bilo zame vedno pomembno: nasmeh.« Pripoveduje, da je bilo hudo, ko je prišlo do fuzije bank. »Vse življenje so nam bili dobri delodajalci, zato nisem hotela oditi v slabih časih, predvsem sem čutila, da sem dolžna strankam, da ostanem.« Takrat je šla iz Bilčovsa v Št. Jakob, kjer je videla banko še iz drugih zornih kotov.

Leta 2010 je postala predsednica Katoliške akcije. K temu jo je povabil Pavel Zablatnik. »Katoliška akcija usposablja laike, da grejo v svet, da govorijo o svoji veri, da nagovarjajo ljudi za dobro, dajejo roko tistim, ki stojijo na robu, tistim, ki te vere še niso spoznali ali pri katerih ugaša ogenj vere.« Hvaležna je za novega škofa in hvaležna je vsem uslužbenkam in uslužbencem. Večkrat vidi, kako ljudje čakajo na dobre besede. Vsak dan jih lahko slišijo tudi na Slovenskem sporedu ORF v duhovni misli. Te duhovne misli, ki jih organizira Katoliška akcija, so zanjo tako velik dar, da je iz njih pripravila knjigo Duhovne iskrice.

Ani Boštjančič je predsednica farnega sveta. »Bilčovs je raznolika fara, ki ima veliko sodelavk in sodelavcev. Z župnikom Jankom Krištofom dobro sodelujemo, ker nam pusti delati in ima vedno nove ideje. Imamo srečo, da smo zgradili farni dom. Vsakemu, ki sodeluje, sem hvaležna, poskušam vedno znova motivirati in se zahvaliti. Če pogledam naše Letno poročilo, je bilo leto kljub pandemiji zelo pestro.« Prav Letno poročilo je zanjo srčna zadeva. Naslednje leto bo že štirideseto. Iniciator je bil Hanzi Reichmann. Njega in njegovo ženo Ani Reichmann v pripovedovanju Ani Boštjančič zelo velikokrat omenja in ju zelo pogreša, saj niso bili samo sodelavci v fari, ampak tudi dobri prijatelji.

Središče njenega življenja je družina: mož Hanzi in otroci Anja, Niko in Simon. Z možem sta se spoznala na plesu. Včasih je zelo rada plesala, sedaj pa v svojem prostem času predvsem rada plava. Njeno veselje so še rože in vrt in petje. In zelo rada peče ter razveseljuje ljudi s svojimi sladicami, pogačami in kruhom. »Spoznali boste, da je čar sreče v tem, da jo delimo in podvojena se vam bo vračala,« je zapisala v eni svojih duhovnih misli, s katerimi širi vero, pogum in veselje. Največje veselje za Ani Boštjančič je, da bo kmalu postala babica.

Mateja Rihter