Ko je bil dosedanji duhovni pomočnik v Selah in na Bajdišah Andrej Saje imenovan za novomeškega škofa, je začel iskati svojega naslednika za obe koroški fari. In našel je Davida Kranerja.

Po maturi je nadaljeval svojo pot v bogoslovju v Mariboru. Skupaj s še enim duhovnikom je bil prvi posvečen v murskosoboški stolnici. Tri leta je bil kaplan v Celju, nato je na škofovo povabilo šel na študij v Rim. Naučil se je italijanščine in na lateranski univerzi zaključil magisterij, doktorat pa na komunikološki smeri na salezijanski univerzi. Iz domače škofije Murska Sobota je dobil še dodatno nalogo, je postulator v postopku za beatifikacijo mučenca Danijela Halasa. Po zaključenem doktoratu je David Kraner dve leti delal na tajništvu Slovenske škofovske konference kot tiskovni predstavnik in koordinator Slovenske škofovske konference. Zaposlen je tudi na Teološki fakulteti in poučuje predmet vera in kultura na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani.

David Kraner ima dva brata in sestro, je najstarejši od štirih otrok, »dovolj nas je bilo, da smo lahko igrali nogomet.« Družina je bila tradicionalno verna, a najprej ni rad hodil k maši. »Potem pa, ob koncu osnovne šole, sem že začel s pripravo na birmo, želel sem neke stvari malo izboljšati, da bi naredil kaj več, zresnil sem se.« Zelo so ga nagovorile besede župnika pri verouku, ko je dejal, da ne moreš Boga prositi samo, ko si v stiski. Če ga prosiš vedno, ti Bog lažje pomaga, ko stiska pride. Začel je redno brati Sveto pismo. »Očetov stric je bil tudi duhovnik, vsako leto je prišel k nam na obisk, to je bil poseben obisk s spoštovanjem, vedno sem imel prijeten občutek. Zlato mašo in pogostitev je imel pri nas, tam sem srečal bogoslovce, videl sem, kako se da živeti vero.« O odločitvi je veliko premišljeval, do zadnjega si je postavljal dvome in se spraševal. »Navdušen sem nad jezuitskimi duhovnimi vajami v tišini, ko prisluhnemo, kaj nam Bog v tišini pove. Kvaliteta je najprej poslušati,« razmišlja David Kraner, ki si je na za novomašno geslo izbral misel iz Pisma Galačanom: »Za svobodo nas je Kristus osvobodil.« Na duhovni poti je videl, da mu je Bog veliko dal, »čutim moč in delovanje Boga. Bog nas osvobaja, vsak dan znova.«

Na Koroškem se počuti zelo dobro. Zanimivo naključje je, da je bil na njegovem diakonskem posvečenju župnik Elmar Augustin, ker je bil tisto leto v Sloveniji. David Kraner o Selah in Bajdišah ter o tamkajšnjih ljudeh pripoveduje: »Imam zelo pozitivne, lepe vtise. Prvi vtis je, da so to izredno dobrosrčni in dobrovoljni ljudje, odprti, iskreni, mi kar povejo, če se kaj zmotim, to mi je zelo všeč. Povabijo me domov na zajtrke, kosila in večerje, so zelo prijazni. Tudi na Bajdišah se po maši vedno vzamem čas in so vedno veseli, da se pogovarjam z njimi in se skupaj nasmejimo.« Prej je bil duhovni pomočnik čisto na drugem koncu Slovenije, v župniji Lendava, kjer so se zelo navezali drug na drugega. Sedaj pa se veseli novih nalog. Svojo nalogo vidi predvsem v tem, da je ljudem blizu in jih posluša: »Prva stvar je poslušati, tako kot zdaj pravi tudi sinoda.« Imeli so že srečanje s škofom Jožetom Marketzem, povabil je farna sveta Sele in Bajdiše. »Povedali so, kje so močne in kje šibke točke, kakšni so izzivi. Zraven sta bila župnik Elmar Augustin in diakon Hermann Kelich. Lepo je, da se povezujemo in sodelujemo. Tudi škof je poslušal, na koncu pa je podal zelo lepe besede, videlo se je, da je škof dialoga,« razlaga David Kraner, ki je vesel, da sta župniji tako samostojni. »Vsak naj dela tisto, kar mu je dano. Zakaj bi komu prevzel eno vlogo, če lahko dela in boljše naredi kot jaz?«

V prostem času ima rad pohodništvo, kolesarjenje in smučanje. Tudi za to bo imel na Koroškem dovolj priložnosti in veseli se, da tudi dovolj ljudi, ki bodo radi šli z njim.

Mateja Rihter