Poetična oporoka je naslov knjige izbranih pesmi Milene Merlak Detela. Tako stopa njena pesniška ustvarjalnost z močno izpovedno silo v javnost. Pesmi, ki so desetletja dolgo izhajala v pesniških zbirkah pa tudi v neštetih revijah, je sedaj spet mogoče vzeti v roke. Ostale bodo, ker se je Feliks J. Bister odločil, da jih zbere v novi pesniški zbirki. Povod je bila 90-letnica Milene Merlak Detela.

Vodja knjigarne Haček v Celovcu Hanzi Mlečnik v hladni kleti na predstavitvi knjige ugotavlja: Zunaj je 34 stopinj Celzija. Na mizi je fotografija Milene Merlak Detela, ob njej nekaj njenih bibliofilnih izdaj. Za mizo pa Feliks J. Bister, Daniela Mišić in Rozvita Vospernik. Fotografija bo na ta predstavitveni večer še enkrat igrala glavno vlogo. Glasbene spremljave ni, zato pa toliko jasneje in na pamet zazveni recital Lare Bister-Muri. Recitira pesem Milene Merlak Detela »Pogoji pisanja«. Mlada deklica recitira besede zadnje pesmi v zbirki. »Če pišem na papirni list, v njem odmeva šum mrtvega drevesa.« In še zadnji verz: »Če vzamem v roke leseno tablico, na njej ni prostora niti za verz.« A vendar, v knjigi je dovolj prostora za verze Milene Merlak Detela.

Kakšni so ti verzi, o tem je spregovorila Rozvita Vospernik, ki v knjigi v svoji uvodni besedi daje nov pogled na pesniško delo in enkratni pesniški opus Milene Merlak Detela. Uvodnika zbranim ni prebrala. Odgovarjala je na vprašanja Danijele Mišić in zbrani so tako spoznali ne le delo, temveč ob robu tudi nekaj iz življenja pesnice. Seveda pa nikdar ni tako, da je to, kar kaka pesnica zapiše, hkrati tudi njeno dejansko življenje. Peter Kersche, ki je bil navzoč, je zelo jasno povedal, da je treba ločiti med vsebino literature, kar kaka oseba piše, in med njenim življenjem. Žalostne pesmi niso enako žalostno življenje.

Pa se vrnimo k pogovoru. Danijela Mišić vpraša Rozvito Vospernik, kakšna je njena vloga pri tej knjigi. Rozvita Vospernik: »Milena me je iskala in me našla. Ko sta me zakonca Bister prosila, da napišem uvodne besede, Milene nisem poznala.« Potem pa je odkrivala njene pesmi po strokovnih razpravah, odkrivala je življenje Milene po pripovedih in spremljala njeno življenje od rojstva leta 1935 v Žibršah pri Logatcu v Sloveniji do preselitve leta 1960 na Dunaj in potem vse do njene smrti leta 2006. Čeprav ne smemo primerjati življenja avtorice z izpovedmi v pesmih, pa nosijo pesmi v sebi migracijsko izkušnjo. Tu postaja Rozvita Vospernik strokovna: »Za lirski subjekt je v poeziji z migracijsko tematiko značilno, da nima sidrišča, živi v nestabilnem, tranzicijskem položaju. … Nemirno iskanje doma na tujih tleh in nenehno prilagajanje novim življenjskim okoliščinam onemogoča subjektu, da bi se dokončno zasidral v novi domovini.« Pesnica je razpeta med različne svetove in prepričana je – pravičnost je, dober človek je. Rozvita Vospernik: »Kljub prepričanju o nasilni naravi človeka odzvanja v številnih njenih pesmih neuničljivo hrepenenje po novem človeku, ki ga odlikujejo odkritosrčnost, empatija in spoštovanje v medčloveških odnosih, skratka ljubezen do vsega živega in neživega sveta.« Izpoved pesmi Milene Merlak Detela je, tako Rozvita Vospernik, »neulovljiva in svobodna kot veter«. Pesnica se spoprijema z bivanjskimi temami svojega časa, odpira mnoga vprašanja, a ne daje obče valjanih odgovorov, ker vsakogar spodbuja, da si odgovore poišče sam. O pesniškem opusu Milene Merlak Detela pravi: »S pesniškim opusom, ki ga odlikujeta brezčasnost in brezprostornost, se je pesnica zapisala v sam vrh slovenskih besednih ustvarjalk.«

Rozvita Vospernik je našla v pesmih Milene Merlak Detela tudi motiv desetnice, ki čaka na pragu in je nihče ne sprejme. Sprašuje se: »Ali ni naša slvovska materinščina na Koroškem podobna desetnici, ki čaka na pragovih, a je ljudje ne spustijo več v hišo. A ni poezija tudi hram, kjer bo materinščina ostala?«

Posebna poezija v knjigi so ilustracije. To je ročno delo Marije Bister. Ti prtički so proces, prav tako kot pisanje pesmi. Na koncu nastane umetnost. Prav to so ilustracije Marije Bister. Ko je potem vstal za mizo še Feliks J. Bister, je bilo jasno. Temu večeru predstavitve pesniške zbirke mora še nekaj slediti. Fotografija Milene Merlak Detala še nima pravega mesta. Ko jo potem vzame v roke Feliks J. Bister, mnogi že slutijo, njeno mesto je že določeno. Rozviti Vospernik jo preda kot darilo.

Prireditve še ni bilo čisto konec. Še enkrat vstane vodja knjigarne Hanzi Mlečnik. Zahvali se Danijeli Mišić za vodenje pogovora s posebno pohvalo: »To prireditev je odlikovala izjemno lepa slovenščina«.

Milena Merlak Detela: Poetična oporoka. Ob devetdesetletnici. Uvodna beseda: Rozvita Vospernik. Ilustracije: Marija Bister. Založba Wieser, Celovec 2025.