Organisation / Organizacija

Nedelja

»Ali ste vedeli, da …«

Nekaj zanimivih čezmejnih podatkov med Slovenijo in Avstrijo

Spominska plošča v spomin Francetu Prešernu v Celovcu (Nedelja)
Spominska plošča v spomin Francetu Prešernu v Celovcu (Nedelja)

Včasih se pojavi tisti občutek, ki pravi: »Tu nikdar ni bilo meje.« Saj kako bi bila drugače mogoča ta kulturna prepojenost med Avstrijo in Slovenijo? Kako tako tesno stkani desetletja dolgi dobri sosedski odnosi? Kako skoraj enake melodije na tej in oni strani meje? Veleposlaništvo Republike Slovenije na Dunaju je izdalo dvojezično knjigo s preprostim naslovom: »Ali te vedeli, da …«. V tej knjigi se odstira pogled na manj vidno, kar povezuje prebivalce Slovenije in Avstrije. V knjigi, ki je izšla ob 30. obletnici neodvisnosti in samostojnosti Slovenije, »so predstavljene osebnosti in dogodki iz zakladnice skupne preteklosti in prihodnosti,« je zapisala veleposlanica Ksenija Škrilec. Zapisala pa je tudi: »Odnosi med sosedami so zmeraj občutljiva tkanina, ki zahteva trajno in posebno skrb.« Geografska bližina in skupna zgodovina sta omogočili raznovrstne povezave. Nekaj teh vam predstavljamo.

… da je bil prvi dunajski škof Ljubljančan Jurij Slatkonja (1456–1522), njegov nagrobnik pa je v stolnici sv. Štefana.

Slatkonja, kantor in kasneje vodja Dunajske dvorne kapele, je bil eden izmed zaupnikov cesarja Maksimilijana I. Za potrebe dvornega kapelskega petja je ustanovil otroški zbor, ki se je skozi stoletja razvil v danes po vsem svetu znane Dunajske slavčke. Njegovo posvečenje v škofa leta 1513 v stolnici sv. Štefana je bila prva od ustanovitve leta 1469. Od leta 2000 dunajska nadškofija vsako leto podeljuje nagrado za novo liturgično glasbo, poimenovano po škofu Juriju Slatkonji.

… da je Kobilarno Lipica ustanovil nadvojvoda Karel II. Habsburški leta 1580?

Kobilarna Lipica (kraj Lipica je naselje v Sežani v Sloveniji tik ob državni meji z Italijo, oddaljeno le 11 kilometrov od Trsta) je zibelka vseh konjev lipicancev na svetu, od koder izhaja ime konja lipicanec, ki je v dresuri tudi v dunajski Španski jahalni šoli. V Lipici na slovenskem Krasu poteka vzreja lipicancev še danes. Ti so eden izmed simbolov Slovenije in njena blagovna znamka. Lipicanci so del kulturne dediščine tako Slovenije kot Avstrije in celotnega širšega srednjeevropskega prostora. Slovenija je v imenu osmih srednjeevropskih držav, med njimi Avstrije, oddala skupno nominacijo za vpis tradicije reje lipicancev na Unescov svetovni seznam nesnovne kulturne dediščine. Podoba lipicanca med drugim krasi tudi slovenski evrski kovanec za 20 centov.

… da sta edina ohranjena izvoda prvih dveh natisnjenih knjig v slovenskem jeziku Primoža Trubarja, Abecednik in Katekizem (1550) v Avstrijski narodni knjižnici na Dunaju?

Za seznanjanje Slovencev z verskimi vsebinami s pomočjo tiska je napisal za razvoj slovenskega jezika in književnosti ključni deli. S Katekizmom je želel rojake učiti protestantske vere, z Abecednikom in malim katekizmom v slovenskem jeziku pa je učil osnov branja, osnovnih molitev in krščanskih resnic. Trubar velja z Abecednikom in Katekizmom za utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika.

… da je največji slovenski pesnik in avtor Zdravljice France Prešeren (1800–1848) na Dunaju študiral pravo?

Za študij se je odločil kljub pričakovanju domačih, da bi študiral teologijo. Že v dunajskem obdobju je pisal pesmi, med drugim je takrat nastala balada Povodni mož. Prešeren je avtor velikega zgodovinskega epa Krst pri Savici. Leta 1847 je izšlo njegovo glavno delo, zbirka pesmi Poezije. Pisal je tudi nemške pesmi in sonete. 8. februar, datum njegove smrti, je od leta 1945 slovenski kulturni praznik. Na ta dan v Sloveniji podeljujejo Prešernove nagrade. Sedma kitica Zdravljice je danes besedilo slovenske nacionalne himne. Prešeren pa je nekaj časa živel tudi v Celovcu. Na to njegovo postajo v njegovem življenju spominja spominska plošča na hiši v Paradeisergasse. Na njej je avstrijski PEN v obeh deželnih jezikih napisal: »Tu je delal 1832 najpomembnejši pesnik Slovencev France Prešeren«.

… da je Slovenija največji potrošnik in uvoznik avstrijskega blaga na svetu, Avstrija pa je daleč največja tuja investitorka v slovensko gospodarstvo?

Z okoli 1.350 evri na osebo Slovenija skoraj za dvakrat presega potrošnjo avstrijskega blaga v Švici, skoraj za trikrat v Nemčiji, na Češkem, Madžarskem ali Slovaškem. Avstrijske naložbe predstavljajo 24 % vseh tujih naložb v Sloveniji. Povezanost obeh gospodarstev se odraža tudi na avstrijskem trgu dela in storitev, kjer igrajo slovenski delavci in podjetniki pomembno vlogo. Leta 1988 v Celovcu ustanovljena Slovenska gospodarska zveza ima ključno vlogo pri slovensko-avstrijskih gospodarskih stikih. SGZ pomaga slovenskim podjetjem pri vstopu na avstrijski trg in avstrijskim na slovenskem trgu.

… da na Koroškem poteka posebno slovensko-avstrijsko čezmejno sodelovanje?

Geopark Karavanke leži sredi dva tisoč metrov visokih gora in na območju 1067 km2 združuje 14 občin na obeh straneh meje. Cilj Geoparka je varovati in ohranjati naravne vire, spodbujati čezmejno sodelovanje in regionalni razvoj, tudi na področju geoturizma in obnovljivih virov energije. Od leta 2004 deluje v Centru za policijsko sodelovanje Thörl–Maglern (Vrata–Megvarje) 10 slovenskih policistov. Skupaj z avstrijskimi kolegi izvajajo varnostne naloge v obmejnem območju ter skrbijo za zatiranje kriminalitete.

… da je slovenski pisatelj Josip Stritar (1839–1923) na Dunaju leta 1870 začel izdajati literarno revijo Zvon?

Revija Zvon velja za prvo slovensko literarno revijo in z njo je Stritar ustvaril svobodomiselno glasilo, ki je odgovorilo na takratne kulturne potrebe Slovencev. Leta 1881 so tradicijo Zvona nadaljevali Jurčič, Kersnik, Levec in Tavčar v Ljubljanskem zvonu, ki je vse do začetka druge svetovne vojne ostal osrednji slovenski literarni mesečnik. Tradicijo Ljubljanskega zvona so leta 1983 obudili v Celovcu, kjer je do 1998 izhajal kot Celovški zvon. Od takrat pa vse do danes izhaja spet Zvon, ki je v založništvu Celjske Mohorjeve družbe.

… da so Slovenci pekli kostanj na Dunaju že v času Svetega rimskega cesarstva?

Leta 1492 je cesar Friderik III. Slovencem dal dovoljenje za prodajo in peko kostanja na območju cesarstva. Večina jih je odhajala na Dunaj predvsem s kočevskega območja.

…da je koroški Slovenec Florjan Lipuš prejemnik najvišjih nagrad za dosežke v literaturi obeh držav?

V Sloveniji je leta 2004 prejel Prešernovo nagrado, najvišje slovensko priznanje za dosežke na področju umetnosti, v Avstriji pa leta 2018 veliko avstrijsko državno nagrado. Lipuš je s svojim vztrajnim pisanjem v slovenščini dokazal, da je slovenski jezik kot literarni jezik doma tudi v Avstriji. Lipuš je v svojem govoru ob podelitvi avstrijske državne nagrade podčrtal pomen jezika z besedami: »Z jezikom smo ali nismo, z jezikom bomo ali ne bomo.

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Odkritje spominskega obeležja Jerneju Kopitarju: predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, veleposlanica Ksenija Škrilec, dunajski župan Michael Ludwig (Slovensko veleposlaništvo)

Na dunajskem pokopališču St. Marx je potekalo slovesno odkritje spominskega obeležja jezikoslovcu Jerneju Kopitarju, ki je bil tam pokopan leta 1844, nato pa leta 1897 in prepeljan na ljubljansko Navje.

Odkritje spominskega obeležja Kopitarju pri vhodu pokopališča je del dejavnosti veleposlaništva v okviru sosedskega dialoga Slovenija-Avstrija, pravijo na Veleposlaništvu Republike Slovenije na Dunaju.

Profesor za slovanske jezike in vodja študijskega programa na Inštitutu za slavistiko na dunajski univerzi Emmerich Kelich je predstavil Kopitarjevo delovanje in njegovo vlogo pri utemeljitvi slavistike kot samostojne vede.

Jernej Kopitar (1780–1844) je bil veliki slovenski in evropski jezikoslovec in slavist, utemeljitelj slovenske znanstvene slovnice in pionir avstroslavizma.

Ali ste vedeli …

  • … da je Mohorjeva založba v Celovcu najstarejša slovenska založba in šteje med najstarejše avstrijske založbe.
  • … da je tednik Nedelja najstarejši obstoječi slovenski tednik na svetu, ki izhaja že več kot 95 let. V času nacizma je oblast izhajanje Nedelje leta 1941prepovedalala. Prva številka po prepovedi je izšla za božič leta 1945.
  • … da se govori slovensko ziljsko narečje v treh državah: v Ziljski dolini v Avstriji, v Kanalski dolini v Italiji in v okolici Rateč v Sloveniji.

Drage bralke in dragi bralci!

Če veste za kakšen podatek, dogodek ali kako posebno vest in bi to bilo zanimivo, da izvedo bralke in bralci Nedelje, nam to, prosimo, sporočite. Radi bomo objavili. Edini pogoj: podatek mora biti zanimiv in začne naj se s stavkom: »Ali ste vedeli, da …« Pošljite vaš prispevek s fotografijo (če je mogoče) na: redakcija@nedelja.at. Tel.: 0463 54587-3510.