Peter Handke je napisal opis življenja Jezusa Kristusa in v njem zgoščeno ugotavlja: „Bog je zagledal luč sveta v noči od štiriindvajsetega na petindvajseti december. Mati Božja ga je povila v plenice. Na oslu je nato pobegnil v Egipt. Ko so bila njegova dejanja zastarela, se je v vrnil v državo svojega rojstva, ker je menil, da je tam kraj, v katerem lahko vsak najbolje uspeva.“ S takšnimi literarno dragocenimi izpovedmi je mogoče napisati opis življenja, a ne zadene ne zgodovinskega jedra, kakor tudi ne prvotne namere izpovedi.

Odrešenik od spodaj in znotraj

Po svetopisemskem, preroškem pričakovanju naj bi Odrešeni k prišel iz nebes. Prišel pa je Odrešenik od spodaj in od znotraj: iz takrat povsem nepoznane družine in iz telesa judovske ženske. Niti ime ni bilo nadnaravno: Jezus je moderna oblika starega, pogostega imena Josua, kar pomeni: Bog pomaga, Bog odrešuje. Jezus je bilo ime številnim moškim. Ali kot je povedal Kurt Marti: „Rojen je človek, ki mu je ime Jezus. To je božič.“

Iz istega lesa

Nekateri ljudje imajo težave z Bogom, ki je nad vsem in se ne more podati na raven človeškega razumevanja. Za božič praznujemo: Postal je človek, ki je istega lesa kot mi. In res: Ta Jezus, ki je zase terjal naziv Kristusa, je lahko pozneje s svojimi učenci praznoval poroke, da je še ostalo vina. Ta Jezus je lahko naučil gluhe slišati in slepe videti. Vsekakor lahko o tem rabiju rečemo, kar je razumel tudi cestninar Matej: Razume me.

Pozvani, da smo sami znanilci božičnega veselja

Božič ni ravno le slavnostna večerja z nekaj lepimi pesmimi in frazami. Božič pomeni, da je Bog resno mislil z ljubeznijo do nas, ki potrebujemo ljubezen, da kot Emanuel (Bog z nami) iz revnih jaslic do zadnjega diha na križu deli življenje, za katero se plača verjeti v Božjo ljubezen. Mi smo na vrsti, da zaupamo njegovi ponudbi, da poiščemo tudi svoj Betlehem s svojo sporočilnostjo, svojo samoto in osamelost, svoje revno sklicevanje na našo dobro lastnost, da čutimo: Razume me, kajti on je spoznal, kaj pomeni biti resnično človek. Morda nam gre kot pastirjem: Lahko se samo čudimo in se z vriskom napotimo domov. Vsekakor smo pozvani, da postanemo sami znanilci božičnega veselja. Spominjam se stare kmetice, ki je za vso svojo vas šla v cerkev in je mene kot mladega ministranta srečala na sveti dan in mi je takrat rekla: „Vesel božič, Bog blagoslovi tvoje življenje!“ Nazadnje ostane učlovečeni Bog, ki nas razume v najgloblja vlakna življenja in tam širi svojo luč. V tem smislu: Blagoslovljen božič!

Avtor Rihard Pirker je mdr. farni provizor celovških far sv. Modest in sv. Peter ter duhovni asistent Katoliške akcije Koroška.