Čeprav so Vogrče majhna fara, so njeni farani nadvse aktivni in skrbijo, da cerkveno leto z nedeljskimi bogoslužji in praz­nik zaznamuje življenje ljudi »pod goro«. Življenje na vasi, poleg sodelavcev fare, oblikujejo kulturniki, športniki in gasilci.

V fari, ki šteje 290 duš pa se dogaja, da je posameznik dejaven kar na več področjih. Med te, v prihodnost kraja zazrte ljudi, šteje tudi Rudi Kontschitsch, podpredsednik župnijskega sveta. Rojeni Vogrijan dodobra pozna vaščane, njihove talente in zmož­nosti. Tako mu ni težko vedno znova najti sodelavcev za delo v fari. Nekateri se javijo kar sami, kot se je to zgodilo pred nekaj ted­ni: mlada deklica je župnika Ivana Olipa poprosila, če lahko pos­tane ministrantka. Od takrat skrbna strežnica ob oltarju ne zamudi nobene maše in pobožnosti, in tako so duhovniki, ki prihajajo maševati v Vogrče, veseli sedmih ministrantov. Nedeljske maše, prazniki in običaji v cerk­venem letu, razne procesije, dobrodelne akcije – za vse to se trudijo v Vogrčah. »Zaenkrat imamo še trdno jedro in tako je lahko delati,« pravi Rudi Kontschitsch, ki pa obenem prizna, da so bili farani, dokler so imeli v fari župnika Zaletela, razvajeni.

Po eni strani je župnik Zaletel vse organiziral, bil pri vsakem delu navzoč, bil sredi med ljudmi in tudi dejavnosti izven Cerkve so se odvijale pod župnikovo taktirko. Obenem pa je župnik Zaletel navduševal farane za misijone, jim odpiral oči za sočloveka in jih vzpodbujal k branju verskega tiska. Vsega tega so se naučili Vogrijani od svojega župnika. Danes, ko faro soupravlja pliberški dekan Ivan Olip, morajo farani sami poskrbeti, da farno in družbeno življen­je cvetita. Rudi Kontschitsch osebno pogreša stalnega župnika v fari, obenem pa je hvaležen, da imajo redna nedeljska bogoslužja in tudi delavniške maše. »Središče našega verovanje je evharis­tija,« pravi Rudi Kontschitsch, ki je podlago za svoje verovanje prejel v domači hiši in ostal povezan s Cerkvijo celo življenje. »Verovati,« pravi, »je milost in sreča.« Ta milost mu je bila podarjena, obenem pa se zaveda, da vere ne moreš nikomur vsiliti in dodaja: »Bog je dal človeku svobodno vol­jo, da misli in odloča.«

Ob delu z ljudmi v fari vedno znova doživlja spodbudna presenečenja in pripravljenost ljudi za delo v fari. Tako so na prvo nedeljo v novem letu začeli s pripravami za volitve župnijskega sveta. Škofovo pastirsko pismo naj bi spodbudilo ljudi, da se vključijo v delo v fari. Citat na letaku, ki ga delijo ob pripravah na volitve, »Koga bi predlagali za to delo?« pa je izziv za vsakogar. Ob pripravah na volit­ve ima Rudi Kontschitsch v mis­lih predvsem mlade. Zaveda se, da so bodočnost fare, obenem pa gleda realnosti v oči. »Vsi mladi izobraženci ne živijo doma v Vogrčah. Na vaje za gledališke predstave prihajajo z Dunaja, iz Gradca in še od kod. To je izrednega pomena.

Farno življenje pa potrebuje ljudi, ki stalno živijo v fari in s svojim življenjem oblikujejo farno skupnost.« In vendar je rojeni optimist prepričan, da dorašča mladi rod, ki bo sprejel v domači hiši in fari vero kot vrednoto, da so v fari ljudje, ki bodo s skup­nimi močmi obnovili »lopco« pred farno cerkvijo prav tako, kot so orgle, ki zazvenijo vsako nedel­jo pod prs­ti organista Miha Lubasa. Vse to bodo Vogrijani zmogli z božjim žegnom, je prepričan Rudi Ko­nt­schitsch.