Avstrijski škofje pri svojem jesenskem zasedanju v Salzburgu: »Že sam izraz nepokorščina je besedna vojna napoved« (© Foto / Slika: Bischofskonferenz)

Poglobljen pogovor z duhovniki in pa skupen pogled na sklepe in duh drugega vatikanskega koncila – to je odgovor avstrijskih škofov na klic raznolikih iniciativ v avstrijski Cerkvi po temeljitih spremembah. Pri svojem jesenskem zasedanju v Salzburgu se je Avstrijska škofovska konferenca poleg vprašanj Duhovniške iniciative ukvarjala še z volitvami župnijskih svetov, z izobraževalnim sistemom v Avstriji in s pomočjo za revne.

Avstrijskim škofom je jasno, da smo sredi globokih družbenih sprememb, zato tudi razumejo skrb za prihodnost Cerkve in na škofijski ravni raste vrsta novih spodbud, ki v središče postav­ljajo pogled na Jezusa Kristusa. To naj bi bila pot obnove, in ne modeli, ki segajo po prepričanju mnogih premalo daleč ali pa so celo v nasprotju s krščansko identiteto in tako ogrožajo enot­nost Cerkve.

Ob pozivu skupine duhovnikov k nepokorščini so po besedah škofov mnogi zmajali z glavo, veliko pa jih je žalostnih in zaskrbljenih. Že sam izraz nepokorščina je besedna vojna napoved, ki tako ne more obveljati. Kdor je prostovoljno in javno prevzel službo znotraj Cerkve, škoduje skupnosti in samemu sebi, če lahkomiselno ravna s to besedo. Odgovornosti za temeljno skupnost Cerkve ne gre prelagati na povpraševanja javnega mnenja. »Nekatere zahteve duhovniške in laiške iniciative, povezane s pozivom k nepokorščini, niso uresničljive. Govorjenje o evharistiji brez posvečenih oseb je v ostrem nasprotju s centralno resnico naše katoliške vere. Tu ne gre za vprašanja cerkvenih struktur, temveč za načelna vprašanja katoliške identitete.«

O teh vprašanjih ne bo – kot so nekateri pričakovali – vseavstrijskega dialoga, temveč bo vsaka škofija posamezno vodila dialog z duhovniki o tem, kaj pomeni biti duhovnik danes. Pri tem pa naj bi kot vodilo služili sklepi drugega vatikanskega koncila, katerega 50. obletnico bomo obhajali naslednje leto. Ravno koncil je nam­reč spodbujal, da »iščemo znamenja časa in jih osvetlimo v luči evangelija«, zato so škofje prepričani, da bomo tam našli odgovore na vsa vprašanja, ki se nam danes zastavljajo.

Škofje so obravnavali tudi bližajoče se volitve župnijskih svetov. V več kot 3000 farah bo pri teh volitvah okrog 30.000 mož in žena izvoljenih v odgovornost za farno življenje. Škofje se zahval­jujejo vsem, ki so pripravljeni kot kandidati sodelovati na volitvah, za njihovo osebno prizadevanje, njihovo pričevanje vere in soodgovornost za živo Cerkev, ki hoče biti blizu ljudem. Pri volitvah niso v ospredju številke, temveč ponudba žive vere, ki se zrcali v neštetih zgodbah o veselju, ki ga vera prinaša v življenje posameznika.

Poleg teh notranjecerkvenih tem so avstrijski škofje razpravljali še o dveh družbenopolitičnih vprašanjih: vprašanja izobraževanja naj ne bi obravnavali kot strukturne debate, temveč zelo načelno in celovito. Izobraževanje je več kot le »investicija v človeški kapital«, je pospeševanje potenciala in talentov posameznika na tak način, da lahko živi polno življenje v skupnosti in za skupnost.

Še bolj neposredno kritiko pa so škofje izrekli pri zadnji točki zasedanja, kjer so zvezno vlado kritizirali zaradi zmanjšanja zvez­nih sredstev za pomoč deželam v razvoju.