Pogovor je pripravila Kvina Hutterer

Kakšno pot je prehodila Slovenija v 20 letih po osamosvojitvi? Kje so še šibke točke?
Dragica Urtelj: Moram reči, da smo v teh 20 letih dosegli zelo veliko. Lahko si privoščimo, da s ponosom proslavimo to pomembno obletnico in z upanjem zremo v prihodnost. Kriza Slovenije ni obšla, seveda so se pokazali problemi, kot so npr. propadanje tovarn in podjetij, posledično dokaj visoko število brezposelnih, politična prerekanja ... a to so težave, s katerimi smo se soočili, se soočamo in jih je možno prebroditi.

Kdaj ste imeli prvič stike s Slovenci v tujini? Kako ste spoznavali „Slovenijo“ oz. Slovence na svojih diplomatskih službenih potovanjih?
Dragica Urtelj: Pred poklicno potjo, v 6. razredu osnovne šole, smo se v okviru obiskovanja partnerskih mest odpravili v Esslingen in druge kraje v Baden- Württembergu v Nemčiji, kjer živi slovenska skupnost na začasnem delu, v službenem okviru pa prvič na zunanjem ministrstvu v Münchnu na Bavarskem. To je bil zelo zanimiv čas, kjer smo se trudili pritegniti pozornost mladih in jih vključiti v dogajanje. Ustanovili smo folklorno skupino za mlade in tako zbližali Slovence iz različnih delov, šol in strok.

Kakšna, menite, naj bi bila uspešna diplomacija med Slovenijo in Avstrijo glede Koroške?
Dragica Urtelj: Na srečanju predsednikov je bilo razvidno, da so meddržavni odnosi dobri. K uspešni diplomaciji pripomoreta tudi sodelujoči zunanji ministrstvi, mnogo stikov v mednarodnih forumih, urejanje dvostranskih bilateralnih tem itd. Seveda pa obstajajo tudi drugi dejavniki, ki pripomorejo k uspešnemu sodelovanju med državama glede Koroške.

Kakšni so vaši prvi vtisi o Koroški in Korošcih?
Dragica Urtelj: Kot generalna konzulka celotni čas spremljam družbo in dogajanje na Koroškem. Koroška kot dežela se mi je vedno zdela zanimiva, menila sem, da ima visoko aktivnost skupnosti, vendar so bila v praksi moja pričakovanja pozitivno presežena. Poleg svoje profesionalne poti so Korošci nadvse sposobni; živijo bogato kulturno življenje daleč od ljubiteljskega delovanja. Koroška privablja tudi kot turistična destinacija, a na žalost še ni bilo časa, da bi jo podrobneje raziskala, v prihodnosti pa si ga zagotovo mislim vzeti.

Kje so prednosti in kje pomankljivosti, kje so še perspektive in možnosti za medsebojno sodelovanje?
Dragica Urtelj: Imamo veliko skupnih točk, saj smo sosedje, v gospodarskem smislu zasledujemo skupne interese. V teku je veliko čezmejnih projektov, tudi na področju turizma se odlično ujemamo, možne pa bi bile tudi dodatne podkrepitve in razvijanje na tem področju. Ena od možnosti je vsekakor skupno trženje na drugih trgih. V skladu z evropsko direktivo bo treba skupaj s Koroško do leta 2019 posodobiti predor Karavanke. Mislim, da si za to prizadeva tako Slovenija kot tudi Avstrija oz. Koroška. Prav tako so možne naložbe vlaganja v obnovljive vire energije. Mislim, da se kot sosedje odlično dopolnjujemo in si stojimo ob strani.

Kako uskladite „službo“ mame in diplomatke? Vam ostane kaj prostega časa?
Dragica Urtelj: Pravijo, da otroci prehitro odraščajo, tako da ne želim izgubljati časa. Sožitje med mojo službo in  zasebnim življenjem odlično uspeva, in to kljub hitremu tempu življenja in službenim obveznostim. Treba se je pogovarjati s partnerjem, se angažirati, si razporediti delo, si postaviti cilje in vložiti veliko energije, a je mogoče.