Daleč preko meja znani sodelavec koroške Caritas in koordinator akcije »Sosed v stiski« v nekdanji Jugoslaviji Peter Quendler je v Celovcu umrl v 76. letu starosti.

Ravnatelj koroške Caritas Viktor Omelko je Petra Quendlerja, ki je tudi po upokojitvi za koroško Caritas koordiniral razne projekte po vsem svetu, imenoval tudi »zunanjega ministra« koroške Caritas. Za Omelka je bil Peter Quendler »verodostojna priča učinkovite pomoči in srce koroške Caritas«.
Škof Alois Schwarz je ob smrti Petra Quendlerja dejal, da je koroška Cerkev izgubila »veliko osebnost ljubezni do bližnjega, ki je vedno pomagal s požrtvovalno nesebičnostjo, neustrašno in neposredno«.

Kot urednik Nedelje sem se večkrat srečal s Petrom Quendlerjem. Največkrat v Celovcu, enkrat pa sem se z njim za nekaj dni napotil na Hrvaško in v Bosno. Obiskala sva begunsko taborišče, bila pa sva tudi v eni od vojne najbolj porušenih vasi, v Starem Grbovacu, v raznih skladiščih in še kje. Kamorkoli je prišel, povsod je bil sprejet, kot bi prišel domov. Ljudem v Starem Grbovacu je priskrbel opeko in cement. Tu sem naredil tudi prvo barvno fotografijo, ki smo jo v Nedelji objavili na prvi strani. Takrat smo v Nedelji začeli objavljati barvne fotografije na prvi in zadnji strani. Navzoč sem bil tudi pri seji treh Caritas (Švica, Avstrija, Nemčija), kjer se je koordinirala pomoč za vojne žrtve, in nisem se mogel načuditi, kako močno veljavo je imela Quendlerjeva beseda. In tudi povsod drugod: Quendler je bil poznan, on je pomoči dal obraz.
Ko sem doma pripovedoval, da sem bil nekaj dni na poti s Quendlerjem, sta mi oče in mama rekla, da to ni bilo prvič. Ko je bila v Melvičah birma, sem kot otrok sedel pri Quendlerju v mercedesu. Bil je šofer škofa Köstnerja.

Vincenc Gotthardt