Pfarre / Fara

Ludmannsdorf/Bilčovs

Materinski dan - Družinska maša »Materina ljubezen – Božja ljubezen« / Muttertagsfeier – ein besonders berührender Familiengottesdienst

Družinska sv. maša v farnem domu

Na materinski dan smo praznično obhajali družinsko sv. mašo v farnem domu. Otroški zbor MELODIJA pod vodstvom Mateje Krušic je pevsko olepšal bogoslužje. Hvala Mateji in otrokom za lep pevski okvir, hvala pa tudi vsem, ki so družinsko mašo tako lepo pripravili. Predsednica Ani Boštjančič je čestitala vsem mamam za materinski dan in se jim zahvalila za vse, kar so dobrega storile z vzornim zgledom in ljubeznijo za farno skupnost. Ob koncu sv. maše so mame dobile kot majhen znak hvaležnosti lepo rožo, ki naj bi cvetela v domačem vrtu in spominjala na to, da je vsaka babica in mama dragocen biser fare. Tudi otroci so mamicam čestitali in jih počastili z lepimi pesmicami. V pridigi sta Anica Prepeluh in Ingrid Zablatnik nagovorili mame in navzoče z zelo ganljivimi besedami in pričevali o svoji živeti veri.

Muttertagsfeier – ein besonders berührender Familiengottesdienst

In sehr großer Gemeinschaft feierten wir am Sonntag im Pfarrheim die Familienmesse, welcher der Kinderchor MELODIJA unter der Leitung von Mateja Krusic einen besonders schönen Rahmen gab. Mateja und den Kindern danken wir für ihre wunderschönen Darbietungen.
Besonders berührend wirkte die Geste, als die Kinder beim Einzug zur hl. Messe mit Wiesenblumen am Altar die Statue der Mutter Gottes ehrten. Auch die von den Kindern für die Mütter aufgetragenen Lieder und Texte lockten manche Träne aus ihren Augen.
In der Ansprache standen Ingrid Zablatnik und Anica Prepeluh am Altar und fanden beeindruckende und tiefe Worte für die Pfarrangehörigen, Worte, die das Herz berührten und die uns noch lange in Erinnerung bleiben werden. Ein herzlicher Dank beiden Müttern für ihr starkes Glaubenszeugnis.

Obfrau Ani Boštjančič dankte im Namen der Pfarre den Müttern für ihre Liebe, ihr Vorbild, ihre Gebete und all ihre Bemühungen für die Pfarrgemeinschaft und erfreute sie mit einer Blume als Zeichen der Wertschätzung mit den begleitenden Worten: „Möge die Blume in eurem Garten blühen und euch das ganze Jahr an unsere Dankbarkeit erinnern: liebe Mütter und Omas, ihr seid für die Kinder und Enkelkinder ein großes Vorbild und ihr ebnet viele Wege in unserer Pfarre.“

Ein besonderer Dank geht an das Team, welches die Familienmesse vorbereitet hat.
Wir nahmen diese kostbaren Momente mit nach Hause, damit sie uns noch lange an die wunderschöne Muttertagsliturgie erinnern werden.

Ani Boštjančič

Pridiga Anice Prepeluh pri družinski sv.maši

Dobro jutro na ta poseben dan!

Naš gospod župnik Janko me je naprosil za nekaj besed pri tej pridigi na temo mamina ljubezen – Božja ljubezen. Da povem kaj iz prakse kot mama. To izhodišče se mi je v ponedeljek dobro slišalo, zato sem takrat na hitro rekla da… in potem se je moj teden zelo intenzivno delovno odvijal …

Ampak ko sem včeraj začela o tem res premišljevati, sem ugotovila, da ta tema ni tako enostavna in me ta naslov po drugi strani tudi bremeni. Zakaj? Ker je moja omejena materinska – človeška ljubezen (včasih) daleč od popolne Božje ljubezni. In včasih se kot mama, ko sem morda bolj na koncu z živci, v stresu, iz zelo različnih razlogov (lahko je samo preveč obveznosti, urnikov, bolezni v družini ali lastnega slabega počutja...), ne da bi bili moji otroci za to kaj posebej krivi, počutim daleč od podobe popolne Božje ljubezni, od podobe »idealne mame«, npr. ko povzdignem glas, ko se počutim kot policistka, ki usmerja »družinski promet«, usklajuje urnike in skrbi za izvedbo. Vam je to kaj poznano?

In sem morala najprej sama sebe »potolažiti« s tistim stavkom strokovnjakov za vzgojo, ki me od nekdaj pomirja, da otrok ne potrebuje »popolne mame, popolnega očeta«, ampak le »dovolj dobre starše« – z napakami in omejitvami. Ker tudi ta svet, za katerega vzgajamo naše otroke, ni popoln, in če hočemo, da se v njem znajdejo, potem se morajo menda ob nas starših (mamah in očetih) naučiti živeti z nepopolnostjo, omejitvami, tudi z našimi napakami.

In šele na tej točki, v tem »okvirju nepopolnosti in človeške omejenosti«, sem si mogla priznati, da je v resnici biti mama zame osebno res privilegij, ki nosi pridih božanskosti.

Mamina ljubezen do otroka se začne od spočetja naprej. Mamice otroka vzljubimo davno, še preden ga vidimo iz oči v oči. Ko ženska, žena postane mama, se spremeni njen svet, njeno doživljanje, prioritete, fokus … Svet se lahko postavi na glavo ali pa le razširi v nove dimenzije. In nenadoma zmoreš vse – preneseš tisto, za kar si prej mislila, da je nemogoče. Greš lahko daleč preko sebe, nekje iz najbolj oddaljenih prstov na nogi lahko iz sebe potegneš še zadnje atome energije, potrpežljivosti, sočutja – tako opevane materinske ljubezni, ki jo danes praznujemo in slavimo.

Ali je tudi v otrokovih očeh materina ljubezen Božja - božanska ljubezen? Zagotovo to drži za prva leta otrokovega življenja, ko je otrok osredotočen, fokusiran pogosto predvsem na mamo in mu ona pomeni ves svet. Verjetno ima vsaka mamica, pa verjetno tudi vsak ati (da vas, moške ne pustimo čisto ob strani in si ne prilastimo vseh zaslug ☺) lepe spomine na to obdobje – kot pogledaš svojemu otroku v oči in vidiš v njih le neskončno ljubezen in občudovanje, vero, da moj starš zmore vse, ve vse, ima skoraj čudežne moči … Lahko je otrok tehnično gledano sredi »pekla«, npr. vojne ali kakih drugih izredno neugodnih in nevarnih razmer, a ob »dovolj dobri mami/očetu«, ki mu daje kljub vsemu čustveno varnost, se počuti kot v nebesih – varno. Takrat otroci v nas starših res vidijo »bogove«.

Vsi starši vemo, da ta čas »božanskosti« v otroških očeh zelo hitro mine, saj mora otrok oblikovati in včasih ob nas »brusiti« svojo osebnost, kar včasih ni prijetno nobeni strani.

Takrat lahko poleg tega, da smo najboljše mame, da nas imajo radi, da je lepo živeti v naši družini, slišimo tudi stavke: ti si najslabša mama, ne maram te, sovražim te, samo ti tega ne dovoliš. Ali pa naletimo na molk … Ampak kot mama vem, da so taki stavki zame tudi priznanje, ker se zavedam, da niso mišljeni smrtno resno in za celo večnost, in ker vem, da opravljam svojo materinsko starševsko nalogo, ki ni le razvajanje in »crkljanje – Kuscheln«, ampak tudi postavljanje, po mojem občutku, zdravih in razumnih mej. In takrat samo upaš, da bo otrok slej ko prej razumel tudi to plat materinske ljubezni. Kot danes sama precej bolje razumem marsikatero gesto ali besedo moje mame, ki je kot otrok ali najstnica nisem.

Kot mama treh otrok vem, da je vsak otrok drugačen, ima drugačne poglede, potrebe, hrepenenja, zanimanja, darove ... In vem, da je mamina ljubezen lahko zelo prilagodljiva in potrpežljiva, da nikoli ne mine, četudi jo kdaj za trenutek zakrije kak oblak slabe volje. In želim si samo, da bi otroci odrasli z zavestjo, da jih ima mami vedno rada, ne glede na to, kdo so, kakšni so, kaj bodo postali, kako uspešni so, kje in s kom živijo, če se strinjam z njimi ali pač ne. Da ne morejo narediti nič tako narobe, da bi jih ne imela več rada.

V tej točki se po mojem mnenju srečujeta mamina in Božja ljubezen. V smislu: če kot mama želim, da bodo moji otroci globoko verjeli v Božjo ljubezen, zaupali vanjo, se ji zmogli prepustiti, potem moram najprej sama verjeti vanjo in to zaupanje v Boga živeti. Hkrati pa moram svojim otrokom omogočiti globoko izkušnjo materinske – starševske ljubezni. Ker brez te izkušnje konkretne človeške ljubezni, ki se ji lahko prepustiš, za katero veš, da te čuti in spremlja in jo tudi ti čutiš, se je težko ali vsaj težje res prepustiti ljubečim Božjim rokam, težko zaupati, da potem obstaja neomejena Božja ljubezen in dobrota. Tu smo starši neposredni Božji sodelavci ali delavci za Božje kraljestvo. Skoraj zastopniki Boga na zemlji – seveda z zelo omejenimi pooblastili.

Drage mame, babice, prababice in vse ženske, ki morda niste matere, pa živite svoje materinstvo na druge načine – iskrene čestitke za materinski dan!

Anica Prepeluh